Piše: Armin Sijamić
Ameriški predsednik Donald Trump je v manj kot dveh letih pretresel skoraj vse, česar se je dotaknil. Niso prihranjeni niti najbližji ameriški zavezniki in ključne zveze, kot je NATO.
Ko se bo pisala zgodovina sveta, še posebej Zahoda, bosta dva Trumpova mandata v Beli hiši zagotovo ocenjena kot prelomnici za marsikaj. Trumpu to uspeva tudi, ko tega ne želi. Njegov slog v politiki, pod pogojem, da se takšni nastopi lahko imenujejo slog in politika, namreč sili tudi najbližje ameriške zaveznike k previdnosti.
Tu ne gre le za Trumpove grožnje, da bo Dansko, članico Nata, oropal dela ozemlja. Trump s svojimi dejanji spodkopava NATO v njegovih temeljih in najbližje ameriške zaveznike drži v negotovosti.
Od prijatelja do neprijatelja, od jakih do slabih
Ne tako dolgo nazaj je Trump zahteval krepitev Nata in povečanje vlaganj v obrambo držav članic – pet odstotkov bruto družbenega proizvoda. To upravičeno zahtevo iz Washingtona, čeprav se o odstotkih lahko razpravlja, so članice Nata, z izjemo Španije premierja Pedra Sáncheza Péreza-Castejóna, odločile izpolniti. Ameriška podjetja tako lahko dobijo posle v vrednosti milijard dolarjev, saj v mnogih področjih nimajo konkurence na Zahodu.
Vendar je hitro prišlo do preobrata in NATO je za Trumpa postal „tiger iz papirja“, kot je nedavno dejal. To se je zgodilo po tem, ko mnoge evropske države niso bile pripravljene (niti vojaško, niti politično) vojskovati proti Iranu za interese izraelskega premierja Benjamina Netanyahua.
V nekaj tednih je Trump iskal pomoč pri evropskih zaveznikih, nato pa ugotovil, da ti vseeno nimajo moči, da bi mu pomagali, in da to niti ni potrebno, ker ameriška vojska uničuje iransko.
Nato je šel korak dlje in zagrozil, da bodo Združene države morda zapustile NATO, kar je v prenesenem pomenu sporočilo, da bodo Evropo pustile, da se sama bori z Rusijo Vladimirja Putina.
Mediji so poročali o njegovem pretekli teden v Beli hiši s generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, ki je bil vse prej kot prijeten. Rutte je priznal, da je Trump „razočaran“ nad ravnanjem zaveznikov iz Nata.
Trump ne dela razlike med napadom na eno članico Nata in napadom brez jasnega povoda ene članice na drugo državo. Zdi se, da meni, da morajo vse države v Natu brez ugovora slediti ZDA, celo v Netanyahuovih vojnah. Po drugi strani pa mnoge evropske države menijo, da je NATO „dežnik“, pod katerim se skrijejo zaradi kolektivne obrambe.
Zelenski, ki mu je vse jasno, in Sánchez, ki mu postaja jasno
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ima izkušnje z delom s Trumpom. Težko se bodo pozabile mučne scene iz Bele hiše, ko mu je Trump skupaj z ameriškim državnim vrhom „predaval“ o spodobnosti in ga silil, da se pred kamerami preda Rusiji. Trump mu je takrat rekel, da „nima kart“, na katere bi igral, Zelenski pa je poskušal braniti dostojanstvo Ukrajine in pokazati hvaležnost gostitelju, ki je pod administracijo Josepha Bidna najbolj zaslužen, da Kijev ni kapituliral v prvih dneh ruske agresije.
Zelenski se je naučil, da stvari s Trumpom ne gredo lahko, tudi ko si njegov zaveznik. Zdi se, da Trump zahteva absolutno poslušnost in ponižnost tudi v javnih nastopih. To je na svoji koži izkusil Zelenski in nedavno savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman, ki mu bodo, če bo prevzel kraljevski prestol, v naslov zapisali „Čuvar dvaju Harema“, katerega je žalil na nepomemben način v diplomaciji.
Od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu se je Zelenski posvetil Bližnjemu vzhodu. Poleg podpore ZDA in Izraelu, Ukrajina poskuša pomagati arabskim državam pri razvoju obrambe pred iranskimi droni in raketami, pa tudi pri sklepanju drugih varnostnih sporazumov.
Pred desetimi dnevi se je Zelenski sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, glavne teme pa so bile povezane z varnostjo Ukrajine, črnomorske regije in celotne Evrope.
Pretekli teden se je ukvarjal z možnostjo umika ameriške vojske iz Evrope in pred ukrajinske zaveznike je stopil s pogumno idejo, predlagal je varnostni blok, sestavljen iz evropskih držav, ki vključuje države Evropske unije, Združeno kraljestvo, Turčijo, Norveško in Ukrajino. „Brez Ukrajine in Turčije Evropa ne bo imela vojske, primerljive z rusko. Z Ukrajino, Turčijo, Norveško in Veliko Britanijo boste nadzorovali varnost na morju – in ne samo na enem,“ je dejal.
Zelenski je izrazil staro idejo, da evropske države ustvarijo skupno vojsko, ali vsaj zavezništvo z namenom ustvarjanja nove varnostne arhitekture na celini, in to brez Washingtona in Moskve. Zelenski bi v ta blok držav vključil tudi države, ki niso članice Evropske unije, a so vojaške sile in se nahajajo na obrobju Evrope, kot so Norveška, Združeno kraljestvo, Ukrajina in Turčija.
Zelenski, ki se že leta ukvarja s temi temami, je dobil zaveznika v Španiji, ki pod Sánchezom že mesece poziva k miru na Bližnjem vzhodu. Znotraj vladajoče koalicije v Madridu obstajajo tudi stranke, ki zagovarjajo izstop Španije iz Nata, kar je v tem trenutku malo verjetno.
„Pripravljeni smo napredovati k skupni evropski vojski, ne čez deset ali dvajset let, ampak takoj. Že jutri, če se tako kolokvialno izrazim,“ je v soboto sporočil Sánchez. „Evropska unija je sestavljena iz povprečnih sil na področju obrambe in varnosti, in kot takšni bomo lahko pomenljivi le, če bomo zgradili skupno vojsko,“ je dodal, saj je to nujno, da „drugi ne bi izkoristili“ ranljivosti držav Evropske unije na tem področju.
Uzdrmani Zahod
Sánchezov nastop je prišel v času, ko Netanyahu grozi Španiji zaradi njene politike do Palestine, Irana in Bližnjega vzhoda kot celote. Tudi tokrat evropski zavezniki, niti tisti iz Nata, niso priskočili na pomoč Španiji. Tega nedavno ni storil niti nemški kancler Friedrich Merz, ko je Trump v njegovi prisotnosti žalil Španijo in njeno vodstvo.
To kaže, da na Zahodu postajajo delitve vse globlje. Zelenski in Sánchez, ki vodita dve pomembni in veliki evropski državi, sta s takšnimi stališči odraz teh delitev in njuni nastopi prihajajo kot posledica skrbi za lastne interese. Zelenski razmišlja, ali lahko Ukrajina preživi rusko agresijo, Sáncheza pa skrbijo ekonomske skrbi in krepitev političnih tekmecev v Španiji, čeprav se del njegovih stališč do Trumpa lahko obrazloži z dogodki v Venezueli, kjer so imela španska podjetja pomembne projekte v naftnem sektorju, stališča do Netanyahua pa z dejanstvi, ki jih od njega, čeprav je zagrizen levičar, morda pričakuje katoliška cerkev.
Kljub temu je katalizator sprememb na Zahodu Trump. Tisti, ki so ga podpirali in ga podpirajo, težko navedejo veliko primerov, ki dokazujejo, da so Združene države in Zahod zdaj v boljšem položaju glede na stanje pred dvema ali dvanajstimi leti.
Po drugi strani pa je nasprotnih primerov veliko. Trump je pretresel ugled ZDA, NATO, evropske zaveznike in Ukrajino, ki vodi štiriletno vojno z namenom, da se odmakne od Moskve in se približa Zahodu, ameriške bližnjevzhodne zaveznike je pripeljal v situacijo, da sami sklepajo, da beseda „zaveznik“ morda zanje ne velja, ameriško družbo pa je razdelil kot že desetletja nazaj.
Nezadovoljstvo s Trumpovo politiko narašča tako doma kot po svetu. Ameriški zavezniki od politične elite v Washingtonu pričakujejo odgovor na vprašanje, kam gre največja svetovna sila, čeprav mnogi nimajo poguma, da bi ga javno zahtevali. Zato je pričakovati, da bo še več tistih, ki bodo stvari postavljali kot Zelenski in Sánchez, s tem pa sejali seme, ki bo morda nekoč postalo resen načrt. Besede Zelenskega in Sáncheza zdaj zvenijo kot krik za rešitev Zahoda ali tistega, kar od njega ostaja.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
