Tri mesece molka VSTV-ja: Kdo ščiti neizvrševanje sodbe Sodišča BiH?

V državi, v kateri se politiki pogosto sklicujejo na pravno državo le, kadar jim ustreza, smo v zadnjih mesecih priča enemu najresnejših preizkusov pravnega sistema Bosne in Hercegovine. Pri tem ne padajo le politiki, temveč tudi institucije, ki bi morale biti zadnja obrambna linija zakonitosti.

Že 12. marca 2026 je Visoko sodno in tožilsko svet (VSTV) napovedal disciplinski postopek, ker Osnovno sodišče v Banja Luki ni takoj izvršilo sodbe in izbrisa Milorada Dodika iz sodnega registra kot pooblaščene osebe stranke.

A do danes iz VSTV-ja ni nobenih informacij.

Mesece traja institucionalno ignoriranje pravnomočne sodne odločbe. Še resneje, ne gre le za disciplinsko vprašanje ali postopkovni spodrsljaj. Neupoštevanje in neizvrševanje sodnih odločb v pravni državi predstavlja veliko resnejši problem z elementi kazenske odgovornosti. Prav zato dejstvo, da je urad disciplinskega tožilca VSTV-ja oblikoval zadevo proti sodnikom Osnovnega sodišča v Banja Luki, ne more biti konec zgodbe, temveč šele njen začetek.

Vendar tri mesece pozneje javnost ne ve ničesar.

Ni informacij o tem, ali je preiskava končana, ali so bila ugotovljena dejstva, niti ni namigov, da bo kdo nosil odgovornost zaradi očitnega ignoriranja sodbe najvišjega državnega sodišča. Molk VSTV-ja dodatno poglablja sum, da se zadeva namerno zavlačuje, dokler politične posledice ne postanejo nepovratne.

Posledice so že vidne.

Osrednja volilna komisija BiH je potrdila prijavo SNSD za udeležbo na splošnih volitvah, čeprav je dokumentacijo podpisal prav Milorad Dodik, oseba, za katero obstaja sodna odločba, da ne more opravljati funkcije predsednika stranke. Edini glas proti je bil član CIK Suad Arnautović, ki je opozoril na pravne in institucionalne posledice takšne odločitve.

Njegovo opozorilo je ostalo osamljen glas.

Na ta način je bil ustvarjen nevaren precedens. Namesto da bi institucije vztrajale pri izvrševanju sodbe, so se prilagodile njenemu neizvrševanju. Z drugimi besedami, nezakonito stanje je postalo podlaga za sprejemanje novih odločitev.

To je morda najnevarnejši vidik celotnega primera.

Kajti tu ne gre več le za Milorada Dodika ali SNSD. Gre za vprašanje, ali sodne odločbe v Bosni in Hercegovini veljajo enako za vse ali pa obstajajo politični centri moči, ki lahko računajo na institucionalno pasivnost, dokler čas ne naredi svojega.

Če sodna odločba nima posledic, potem preneha biti instrument pravice in postane navaden papir. Če sodišča nočejo izvršiti sodb, VSTV pa mesece ne reagira, potem se pošilja sporočilo, da odgovornost ni pravna, temveč politična kategorija.

In če CIK sprejema podpise osebe, ki po sodbi ne bi smela zastopati politične stranke, potem se ruši tudi zaupanje v volilni proces. Igra brez meja se nadaljuje.

Še posebej zaskrbljujoče je, da se vse to dogaja v volilnem letu. Medtem ko se državljanom sporoča, naj spoštujejo zakone, institucije kažejo pripravljenost, da zaprejo oči pred njihovim kršenjem, ko gre za najmočnejše politične akterje.

Zato ima javnost pravico zahtevati odgovore. Kaj je VSTV ugotovil v zadevi proti sodnikom Osnovnega sodišča v Banja Luki? Zakaj sodba Sodišča BiH ni bila izvršena? Kdo nosi odgovornost za njeno ignoriranje? In nazadnje, kako je mogoče, da je bil SNSD potrjen za volitve na podlagi dokumentacije, ki jo je podpisala oseba, ki po sodbi ne bi smela opravljati funkcije predsednika stranke?

Dokler odgovorov ni, ostaja vtis, da se pred očmi javnosti ne preizkuša le ena sodba, temveč tudi sama sposobnost države, da izvaja lastne zakone.

In država, ki ne more prisiliti lastnih institucij, da spoštujejo sodne odločbe, tvega, da izgubi veliko več kot en pravni spor – tvega, da izgubi verodostojnost pravnega reda.

In ni dvoma, da bo tudi v petek, 19. junija, potrjena koalicija, prav tako kot sam SNSD, ker sistem ni sposoben jasno odgovoriti na zelo preprosto stvar in zaščititi pravno državo.