Bosanski brdski konj je ohranjen, pasma stara 134 let končno priznata zahvaljujoč entuziazmu in ljubezni

(Patria) - Po polnih 134 letih načrtne vzreje, ohranjanja in predanega dela generacij rejcev je bosanski arabski konec konec maja letos uradno priznan kot posebna pasma v Bosni in Hercegovini. S tem se je končal večletni proces, v katerem so strokovnjaki, znanstveniki in rejci vlagali napore, da bi dokazali njegov zgodovinski, genetski in vzrejni kontinuitet.

Priznanje je rezultat večletnega dela Združenja rejcev in ljubiteljev bosanskega arabskega konja (UUBAK), ki je z znanstvenimi raziskavami, DNK analizami in zgodovinsko dokumentacijo dokazovalo posebnost te pasme. Predsednik UUBAK Adnan Delić, ki vodi ergelo bosanskega arabskega konja v kraju Draževići blizu Kiseljaka, poudarja, da bosanski arabski konj izvira iz čistokrvnih arabskih konj, ki so konec 19. stoletja prispeli na območje Bosne in Hercegovine, vendar je skozi več kot eno stoletje selektivne vzreje razvil lastne značilnosti.

Genetske raziskave

"V 134 letih ciljne vzreje se je konj prilagodil našemu podnebju in življenjskim razmeram. Genetske raziskave so pokazale, da se bosanski arabski konj danes razlikuje od drugih sorodnih tipov arabskega konja, kar je bil eden ključnih elementov za njegovo uradno priznanje," pravi Delić.

Po njegovih besedah gre za izjemno plemenito, inteligentno in vzdržljivo žival. Arabski konj velja za eno najvplivnejših pasem na svetu, saj je njegova genetika vgrajena v veliko število drugih konjskih pasem. Bosanski arabski konji se danes vse bolj vključujejo v endurance tekmovanja, discipline daljinskega jahanja, ki predstavljajo enega največjih preizkusov vzdržljivosti konja.

Pot do priznanja pa je bila dolga in zapletena. Delić navaja, da je proces vključeval raziskovanje arhivskega gradiva v več državah, med katerimi so Avstrija, Nemčija, Turčija in nekatere arabske države. Vzporedno s tem so potekala znanstvena dela in DNK analize, s katerimi je bil potrjen kontinuitet vzreje in genetska posebnost bosanskega arabskega konja.

Poseben pomen so imele, pravi, prejšnje raziskave strokovnjakov z domačih fakultet. Kot pomemben prispevek izpostavlja DNK analize konj iz nekdanje državne ergele Borike, pa tudi znanstvena dela profesorjev z Veterinarske in Kmetijske fakultete, ki so sodelovali pri dokumentiranju pasme.

Vendar pa, kot poudarjajo v Združenju, največje zasluge pripadajo samim rejcem. V letih, ko ni bilo sistemske podpore, so prav oni z lastnimi sredstvi in ljubeznijo do konj ohranili vzrejo in preprečili izginotje dragocenih krvnih linij. Delić poudarja, da je uspeh toliko večji, ker so rejci leta delovali brez pomembnejše institucionalne podpore.

"Te konje je ohranila ljubezen ljudi, ki so jih vzgajali. Generacije so ohranile tisto, kar imamo danes, in prav po njihovi zaslugi nam je uspelo ohraniti dragoceno genetsko in kulturno dediščino Bosne in Hercegovine," navaja.

V registru 110 glav

Zanimivo je, da je bosanski arabski konj mednarodno priznanje dobil pred domačim. Združenje je najprej uspelo dokazati njegovo posebnost svetovnim organizacijam, le nekaj mesecev kasneje pa je prišla tudi uradna odločba pristojnih institucij v Bosni in Hercegovini.

Danes se, dodaja Delić, zanimanje za to pasmo širi tudi izven meja države. V registru bosanskega arabskega konja je približno 110 glav, medtem ko se številni rejci iz regije zanimajo za članstvo v združenju in sodelovanje pri ohranjanju pasme. Potomci konj iz Bosne in Hercegovine so prisotni v skoraj vseh pomembnejših vzrejah arabskih konj na območju nekdanje Jugoslavije.

Poleg vzrejnega pomena bi priznanje lahko odprlo prostor tudi za razvoj konjeniškega športa, turizma in podeželskega gospodarstva. Delić meni, da mora Bosna in Hercegovina šele v celoti prepoznati potencial, ki ga ima konjereja, zlasti glede na to, da gre za olimpijski šport, v katerega se po vsem svetu vlagajo znatna sredstva.

Za človeka, ki je leta vodil proces priznanja, je bil trenutek sprejetja odločitve poseben. Ko se spominja dneva, ko je prišla odločba o priznanju pasme, Delić pravi, da se je šele po določenem času zavedel pomena tega, kar je bilo doseženo.

"Šele ko so se čustva umirila, sem spoznal, da smo naredili nekaj, kar bo ostalo prihodnjim generacijam. To ni uspeh enega človeka, ampak vseh ljudi, ki so leta vlagali trud, da bosanski arabski konj preživi," pravi.

Povečana vrednost

Brez uradnega priznanja je obstajala realna nevarnost, da bosanski arabski konj sčasoma izgubi svojo identiteto ali pa si ga prilastijo z registracijo v drugih državah. Zato se zgodovinska dokumentacija in genetski izvidi še vedno hranijo s posebno skrbnostjo. V teku je zaključek administrativnih postopkov, ki bodo omogočili lažje sodelovanje na mednarodnih sejmih, razstavah in tekmovanjih, medtem ko zanimanje tujih strokovnih krogov že narašča.

Poleg tega se je tržna vrednost bosanskega arabskega konja po priznanju večkrat povečala, lastniki pa si še posebej prizadevajo ohraniti dragocene ženske linije, ki predstavljajo temelj prihodnjega razvoja pasme.

Uradno priznanje označuje začetek novega poglavja za pasmo, ki je več kot eno stoletje obstajala brez formalnega statusa. Bosanski arabski konj se bo zdaj lahko predstavljal na mednarodnih prireditvah, vključeval v mednarodne vzrejne programe in nastopal pod imenom, ki je uradno priznano v državi njegovega nastanka.

"To je nova doba. Prvič lahko jasno povemo, kdo smo, kaj imamo in na čem temelji naša vzreja. Za bosanskim arabskim konjem danes stojijo znanost, dokumentacija in priznanje države," je zaključil Delić.

Bosanski arabski konj danes predstavlja edinstven del kulturne, zgodovinske in genetske dediščine Bosne in Hercegovine. Z uradnim priznanjem pasme je dobil mesto med pasmami, ki so nastale, se razvile in ohranile v Bosni in Hercegovini.