Napisal: Armin Sijamić
V noči s torka na sredo je ameriški predsednik Donald Trump pred obema domovoma kongresa nagovoril narod. V še enem šovu, ki je značilen samo zanj, je Trump slavil svojo politiko.
Nastopi ameriških predsednikov v javnosti skrbno načrtujejo številni strokovnjaki na različnih področjih. Tudi tisti med njimi z najmanj karizme s pripravljenimi govori izgledajo brezhibno in pogosto zelo prepričljivo, ne glede na temo, o kateri govorijo.
V primeru Donalda Trumpa takšnih strokovnjakov ni potrebnih, kar nikakor ne pomeni, da ne obstajajo in da ne stojijo za njegovimi nastopi. Trump v svojih nastopih pritegne pozornost tudi tistih, ki ga ne marajo, vsako ponavljanje v javnosti pa izgleda tako, da iz tega ameriški mediji lahko „izvlečejo“ več novic, ki jih lahko postavijo na svoje naslovnice. Trump ima rad kamere in kamere imajo rade njega.
Njegov drugi nagovor iz kongresa narodu, v drugem mandatu, v noči s torka na sredo, je bil še en šov program z njim kot glavno in pogosto edino vlogo. Za Združene države Amerike in svet je slaba novica, da je to predsednik največje sile na svetu.
Stare teme, isti sovražniki
Lanski nagovor republikanskega predsednika Trumpa z istega mesta je bil rekordno dolg in je nakazoval vedenje njegove administracije. Ovotedenski nagovor je bil še daljši, kar uro in 48 minut, in je potrdil, da Trump nadaljuje začrtano pot.
Trumpa so prekinjali številni aplavzi prisotnih, govor pa so zaznamovale tudi njegove prepirke z demokrati v občinstvu z osebnimi žalitvami, ki so si jih izmenjevali. Demokrate je označil za „nore“, ker mu niso vstali, da bi zaploskali po eni od njegovih izjav.
Čeprav je tako dolg govor težko povzeti, bi se ga najkrajše lahko opisalo kot sporočilo Trumpa, da so demokrati vse najslabše, kar se je lahko zgodilo Združenim državam, in da on zdaj največjo svetovno silo rešuje in je pri tem neverjetno uspešen. Tudi tokrat je pogosteje kot katerikoli drug visoki ameriški uradnik svojo politiko ocenjeval z besedami „nikoli videno“, „zgodovinsko“, „najboljše“ in dejal, da je pred njimi še veliko zmag, čeprav so Združene države že zdaj v „zlati dobi“.
Številne trditve, ki jih je izrekel o stanju gospodarstva, davkov, inflacije in zdravstvenega varstva, so mnogi izpodbijali kot povsem napačne. In to ni novo za politika, ki bo v zgodovino vstopil kot nekdo, ki je več let delal na razkrivanju „lažnih novic“ (fake news), ki jih širijo njegovi rivali in največji ameriški mediji, ki mu niso bili naklonjeni v njegovem prvem mandatu. V govoru je na primer dejal, da „več Američanov dela danes kot kdajkoli v zgodovini naše države“, čeprav uradna statistika Združenih držav pravi, da je trenutno število zaposlenih manjše kot januarja lani, ko je prevzel predsedniški mandat.
Od drugih uspehov svoje administracije je izpostavil zmanjšan priliv ilegalnih migrantov na rekordnih nič v prvih devetih mesecih in rekordno število deportacij teh, zmanjšanje davkov, zmanjšanje rekordne inflacije, ki mu jo je pustila administracija Josepha Bidna, porast državnih prihodkov in tujih naložb, izboljšanje zdravstvenega varstva, znižanje cen zdravil in goriva, zgodovinske rezultate v boju proti kriminalu, uspešne vojaške operacije v Iranu in Venezueli...
Še med govorom so mnogi na družbenih omrežjih navajali dokaze, da mnoge od teh in drugih trditev niso resnične.
Kako spremeniti javno mnenje?
Vendar pa je ostalo opazno, da Trump ni rekel niti besede o zloglasnem Jeffreyu Epsteinu, čeprav milijoni dostopnih dokumentov iz tega primera kažejo razsežnosti zločinov. Iz dela objavljenih dokumentov, medtem ko mnoge druge njegova administracija zavrača objaviti kljub odredbi kongresa, je vidno, da bi se država morala v tem primeru ukvarjati z različnimi vrstami kriminala.
Ta tema, ki mesece zaposluje ameriške državljane in majhno število ameriških politikov obeh strank, iz nekega razloga ni tema za Trumpa, čeprav je že zdavnaj obljubil, da bo objavil vse dokumente iz tega primera, najbogatejši človek na svetu in njegov nekdanji tesni sodelavec Elon Musk pa je trdil, da se sedanji predsednik nahaja v teh dokumentih. Ta primer kaže, da Trump z medijskimi nastopi, proizvodnjo škandalov in manipulacijo dejstev usmerja politične in družbene procese, s čimer odvlači pozornost javnosti od tistega, kar je pomembno in kar se dejansko dogaja.
In to ni bil edini primer te večeri. Trump je še enkrat ponovil trditev, da je zaključil „osem vojn“, na kar so nekateri v dvorani odgovorili s smehom, on pa je odvrnil, da to ni smešno, jih označil za „bolne ljudi“ in nadaljeval. Med drugim je ustavil vojno med Egiptom in Etiopijo (ki se ni zgodila), nato med Srbijo in Kosovom (ki se ni vodila med njegovim mandatom), pa tudi med Kongom in Ruando ter Tajsko in Kambodžo, kjer boje trajajo.
Prava resnica je, da je Trump v desetih mesecih mandata napadel več držav kot katerikoli drug ameriški predsednik v sodobni zgodovini, čeprav se je razglasil za mirovnika in obljubil konec ameriških vojaških intervencij. Od januarja lani je Trump, kolikor je javnosti znano, po različnih osnovah napadel cilje v Iranu, Jemnu, Nigeriji, Siriji, Iraku, Venezueli in Somaliji, Kubo pa je postavil pod ekonomsko in pomorsko blokado.
Ta dva primera prikazujeta, da Trump uspešno obvladuje narativ v ameriških in drugih medijih, kar ni bil primer v njegovem prvem mandatu. Novice, ki jih sam ustvari, se zvrstijo na naslovnicah in fokus ni na najpomembnejših procesih. V njegovem drugem mandatu mu pri tem pomaga velik del ameriških medijev, ki so ga v prvem mandatu kritizirali po različnih osnovah.
Vse to ne more biti naključje. Zdi se, da Trump, kljub nasprotovanju nekaterih zaveznikov z Zahoda, ima agendo, ki jo izvaja, in pri tem se mu zelo mudi, agenda pa je veliko drugačna od tistega, za kar se zavzema v svojih nastopih. Rekordno število domnevno končanih vojn je v neposrednem nasprotju z rekordnim številom izvedenih napadov po vsem svetu in dejstvom, da mesece s svojo politiko do Irana drži ves Bližnji vzhod v predvojnem stanju.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
