TRETJI DEL Doktrinarne ideološke postavke hrvaškega federalističnega nacionalizma v in do Bosne in Hercegovine!

Nadaljevanje - tretji del

Prvi del preberite TUKAJ, drugi pa na TAKOJ povezavi

Piše: Enver Halilović

Ustvarjanje treh federalnih poddržav v državi je prvi korak njene separatistično-secesionistične disolucije. Definiranje Bosne in Hercegovine kot tronacionalne države je sredstvo promocije hrvaških nacionalističnih stališč federalizacije Federacije Bosne in Hercegovine, opravičevanje smiselnega obstoja Republike srbske, začetek konca države BiH.

Za mnoge sodobne teoretike naroda in nacionalizma, Ernesta Gellnerja*, Erica Hobsbauma, Benedicta Andersona in mnogih drugih, je narod politična skupnost-država. Politična skupnost, narod državljanov ene države, je teritorialno omejena. Kot institucija ima monopol fizičnega nasilja, kot pravi Max Weber. Država-narod, in obratno, je politična skupnost, ki izvaja svojo suvereno oblast v mejah svojega ozemlja. Država-narod, in obratno, sublimira dva elementa: etnični ali državljanski in politični, institucionalni državni. Narod, kot tudi država, je lahko etnični in državljanski. Pomembno je, da obstaja kot država, da je v svoji etnogenezi dosegla stopnjo države. Nacionalizem je lahko Naracija o tronacionalnosti Bosne in Hercegovine, kot tudi mnoge druge konstrukcije v hermeneutičnem krogu o njej in v zvezi z njo, temeljijo na ideološkem predrazumevanju*** Bosne kot srbske dežele, Bosne kot hrvaške dežele, Bosne kot bošnjaške dežele, ne pa na bosanski stvarnosti.

b) Z neprimerno manipulativno uporabo splošnih idej in stališč nekaterih sodobnih političnih filozofov, Will Kymlicka, Michaela Wazera, Rogerja Brubakerja itd. na bosansko družbeno in politično stvarnost Ugo Vlaisavljević ne dela razlike, izenačuje etnično in državljansko razumevanje in pojmovanje naroda in nacionalizma, da bi hrvaški separatizem zveznega tipa ogrnil z velom znanstvene teorije.

Njegova identifikacija etničnega in državljanskega opredeljevanja naroda in nacionalizma je spretna manipulacija in zloraba koncepta Rogersa Brubakerja pri tolmačenju t.k. mednarodnih odnosov v Bosni. Brubakerjeva teorija o dveh oblikah države in naroda, državljanski in etnični državi, kot tudi o etničnem in državljanskem narodu in nacionalizmu na splošno, v razpravah, ki se sprožijo z oblikovanjem novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi, se manipulativno uporablja na medetnične kot mednarodne odnose v Bosni. En koncept o povsem drugačnem geografskem, zgodovinskem, političnem, družbenem prostoru je dogmatično, doktrinarno prenesen na Bosno in Hercegovino.

3. Bosna in Hercegovina ni jugoslovanska slepa ulica niti njen federalni relikt

V velikohrvatskih konceptih Bosno in Hercegovino figurativno imenujejo "slepa ulica" nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. "Slepa ulica pomeni, da je delitev bivše države (SFRJ, dodal E.H.) po nacionalnih linijah ustavljena na mejah BiH****. Bosansko ustavitev razpada Jugoslavije po nacionalnih linijah na mejah Bosne in Hercegovine ocenjujejo kot slepo ulico Jugoslavije. Protagonisti in privrženci t.k. nacionalne koncepcije Bosne in Hercegovine menijo, da je Bosna in Hercegovina "napaka pri razpadu Jugoslavije", ker se ni razšla po njihovih fikcijah nacionalnih linij v Bosni in Hercegovini. Srbsko-hrvaški kolonialni konceptualisti ne morejo razumeti, da v Bosni ni nacionalnih linij, o katerih govorijo, in da se po teh linijah ni mogla niti raziti.

Delitev Bosne po srbsko-hrvaških "nacionalnih linijah skozi Bosno" je preprečila slavna Armija BiH. Branila je BiH pred delitvijo po nacionalnih linijah na hrvaški in srbski del, kot sta si ga zamislila in dogovorila Franjo Tuđman in Slobodan Milošević. Privrženci teh konceptov imajo danes dve možnosti: ali s turobnostjo in bolečino v duši žalujejo za ustavitvijo "delitve bivše države" na mejah Bosne in preko koncepta njene "nacionalne" teritorialne federalizacije politično obudijo v življenje v vojni neuspele projekte njene nacionalne delitve. Vendar je naivno pričakovati, da bo tisto, kar je bilo ohranjeno v vojni, propadlo in se izgubilo v miru.

Nacionalni federalisti Bosne zagovarjajo zelo intrigantno stališče: razpad Jugoslavije se ni končal, zataknil se je na mejah Bosne in dokler se ona ne razide, ni končan proces razpada Jugoslavije. Bosna je na svojih mejah ustavila razpad "bivše države", Jugoslavije, jo je odpeljala v "slepo ulico". "Po nacionalnih linijah" z legitimno obrambo svoje teritorialne celovitosti in nacionalno-državne suverenosti. Neprimerno je bosansko borbo za državno-nacionalno suverenost in teritorialno celovitost, ki je preprečila njen razpad po t.k. nacionalnih linijah, imenovati slepo ulico in iz junaške obrambe narediti "jugoslovanski primer", ker se ni razšla kot Jugoslavija, čeprav je bila, kot se pravi, "multinacionalna skupnost", kakršna je bila SFRJ. Bosna in Hercegovina nikoli ni bila multinacionalna država, le tako so jo razglasili velikosrbski in velikohrvatski komunisti, katerim se niso mogli upreti bosanski komunisti. Bosna se ni razšla po nacionalnih linijah, po katerih se je razšla Jugoslavija, tako zaradi svoje viteške samoobrambe kot tudi zato, ker nikoli, ne samo formalno, ampak niti v bistvu ni bila federacija narodov ali narodov, zato se po teh osnovah ni mogla niti raziti. Očitna je laž, da je Bosna danes "ohranjen federalni relikt" t.k. nacionalne delitve federalne Jugoslavije.

Trditev, da se je federalna Jugoslavija razšla po nacionalnem načelu, je ponarejanje in dejanska revizija zgodovine njenega razpada po republiškem načelu. Če rečemo, kot trdi Ugo Vlaisavljević, da se je Jugoslavija razšla po nacionalnem, ne pa po republiškem načelu, je to zgodovinska ponaredek.

Antibosanski ideološko-politični konceptualisti menijo, da je bosanska borba in obramba svoje suverenosti in teritorialne celovitosti, neprihajanje k srbsko-hrvaškemu nacionalnemu razmejevanju skozi Bosno, "slepa ulica", da je takšna, nacionalno nedeljena Bosna "ohranjen relikt" Jugoslavije. Razumevanje in interpretacija nacionalno nedeljene Bosne kot jugoslovanske slepe ulice in jugoslovanskega ohranjenega relikta je ideološko-politična konstrukcija, katere cilj je utemeljitev nacionalne delitve Bosne. Ne upošteva naslednjih dejstev: Prvič, Jugoslavija se je razšla po republiških linijah, ki so bile v osnovi tudi nacionalne linije v smislu državnosti republik Jugoslavije, kar je elaborirano na straneh tega besedila. Drugič, pri razlagi razpada jugoslovanske federacije po nacionalnem načelu se zanemarja dejstvo, da niti Hrvaška, niti Bosna*****, v jugoslovanski federaciji, ustavno nista bili enonacionalni republiki.

To pomeni, da t.k. nacionalne linije v jugoslovanski dobi niso obstajale samo v Bosni, ampak tudi na Hrvaškem. Razpad Jugoslavije po nacionalnih linijah se ni zgodil samo v Bosni, ampak niti na Hrvaškem, vendar se obstoj Hrvaške kot enotne, nacionalno nedeljene države ne imenuje niti slepa ulica Jugoslavije niti njen ohranjen relikt. Tako se razume in tolmači le obstoj nacionalno nedeljene Bosne, kar zelo jasno govori o neobjektivnosti in različnih merilih merjenja in ocenjevanja obstoja nacionalno nedeljene Bosne in nacionalno nedeljene Hrvaške.

Nenatančna je trditev, da se je jugoslovanska federacija razšla po nacionalnem načelu in da je z ne-razpadom Bosne, kot tronacionalne republike, porušen nacionalni princip razpada jugoslovanske federacije, da je takšna Bosna federalni relikt Jugoslavije.

Tretjič, vse jugoslovanske republike in pokrajina Kosovo, novonastale države, so ostale "nacionalno" nedeljene in v mejah, v katerih so bile znotraj jugoslovanske federacije. Nobena ni bila razdeljena po notranjih "nacionalnih linijah" niti ni kršila zunanjih mej, ki jih je imela znotraj Jugoslavije kot medrepubliške meje. Srbija in Hrvaška sta z napadi na Bosno in Hercegovino želeli spremeniti svoje meje, jih razširiti s teritorijem Bosne in Hercegovine, vendar nista uspeli. Zato Bosna ni nikakršna slepa ulica razpada Jugoslavije niti relikt jugoslovanske federacije. Zgodovinska resnica je, da se je jugoslovanska socialistična federacija razšla po republiškem, ne pa po nacionalnem načelu.

_____________________

* Ernest Gellner, Nacija i nacionalizam, Minerva Zagreb, 1998; Erik Hobsbaum, Doba ekstrema: povijest Kratkog dvadesetog stoljeća, Dereta, Beograd, 2004; Benedict Anderson, Nacija: zamišljena zajednica, Školska knjiga, Zagreb, 1990.

** Friedrich Schleiermacher je zgradil hermeneutični krug razumevanja odnosa celote in njenih konstitutivnih delov; Hermeneutika i Kritika. S primjenom na Novi Zavjet, dvije knjige, Demetra, Zagreb, 2002.

*** Martin Heidegger, Bitak i vrijeme, Naprijed, Zagreb, 1988.

**** UV, Ibid, "The dead-end means that the partition zhe former state along national lines was stopped et the border of B&H" ...p.34; "Rhere are good reasons to consider it an undissolved residue of the disintegrated federation, i.e. preserved federal relic", p.1

***** V jugoslovanski federaciji je bila Hrvaška republika dveh narodov, ni bila republika samo hrvaškega, ampak tudi srbskega naroda, tako kot je bila Bosna republika treh narodov, Muslimanov/Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Hrvaška je postala mononacionalna država po vojnih zločinih, pregonih, etničnem čiščenju hrvaških Srbov. Šele po tem "dosežku" v "nacionalni" razpad jugoslovanske federacije se lahko vključi tudi Hrvaška.