
(Patria) - Hidžra je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini islama in pomeni selitev Mohameda, naj bo mir z njim, in prvih muslimanov iz Meke v Medino. Zgodila se je leta 622 po Kristusu. Hidžra se omenja na več kot tridesetih mestih v Koranu in tudi v številnih hadisih Božjega preroka, naj bo mir z njim.
Hidžra, selitev muslimanov iz Meke v Medino, ni le eden od pomembnih zgodovinskih dogodkov. Hidžra je simbol zrelosti in samozavedanja muslimanov. Z hidžro muslimani pridobijo znanje o pomenu iskrenega namena, zavedanje o nujnosti stalnega napredovanja v imenu Boga in opomin na nujnost vloženega truda za ohranitev in doseganje dobrega v tem in prihodnjem svetu. Hidžra je organiziran upor proti zatiranju in opomin, da se proti krivici in nepravičnosti ni dovolj boriti le s pobožnostjo.
Po hidžri, selitvi Mohameda, naj bo mir z njim, iz Meke v Medino, je nastala močna duhovna skupnost muslimanov, ki ni bila obremenjena z običajnimi predsodki glede rase, krvi in barve kože. Medina je muslimanom zagotavljala ugodno psihološko in družbeno vzdušje, ki jim je omogočilo premagovanje dotlej prevladujočega plemenskega in rodovnega zavedanja ter gradnjo skupnosti, utemeljene na načelih tevhid (enosti Boga).
Hidžra je pokazala sposobnost prvih muslimanov, da se prilagodijo novim življenjskim izzivom, da se naučijo ostati zvesti pomenu islamskih naukov kljub spremembi kraja, kulture in spomina. Medina je pomenila nove običaje, nove oblike družbenih odnosov, povsem drugačno vlogo ženske (ki je bila družbeno veliko bolj prisotna kot v Meki), kompleksnejše medplemenske odnose ter vplivno prisotnost judovske in krščanske skupnosti, kar je bilo za muslimane nekaj novega.
Zaradi izjemnega pomena tega dogodka je bila med vladavino kalifa Omarja, naj bo Bog zadovoljen z njim, hidžra vzeta kot začetek računanja muslimanskega koledarja, ki je v osnovi lunarni in njegovo leto je za 10 dni krajše od sončnega koledarja. Islamski koledar ima dvanajst mesecev s 29 ali 30 dnevi.
Po Takvimu Rijaseta Islamske skupnosti novo hidžretsko leto nastopi z akšam-namazom v sredo, 25. junija 2025.
Osrednja slovesnost Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ob praznovanju novega hidžretskega leta 1447 bo potekala v Gazi Husrev-begovi mošeji v sredo, 25. junija 2025, pred akšam-namazom. Slovesnost se bo začela ob 19.30. Vaz (verski nagovor) bo imel namestnik reisul-uleme dr. Enes-ef. Ljevaković.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























