Londonski vrh za novo zbliževanje Združenega kraljestva in Evropske unije

Napisal: Armin Sijamić

V ponedeljek sta se vlada Združenega kraljestva in vodstvo Evropske unije na prvem vrhu po brexitu dogovorila o pomembnih sporazumih. Pomembnejša od tega pa je želja Londona, da bi bil ob Bruslju.

Februarja bo premier Keir Starmer dejal, da Združeno kraljestvo „ne izbira med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo“, s čimer je poskušal pojasniti stališča uradnega Londona po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz v Bruselj.

Čeprav je bila ta izjava namenjena domačim političnim procesom in dejstvu, da mu opozicija, zlasti evroskeptična v osebi Nigela Faragea („Bojim se, da bi se zavezali zakonom EU“), sporoča, da ne želijo razveljaviti tega, kar je prinesel brexit, spominja na stališče slavnega Winstona Churchilla, ki je v govoru v Zürichu leta 1946 zagovarjal združeno Evropo, močne Združene države Amerike in Združeno kraljestvo kot povezavo med zavezniki na obeh straneh Atlantika.

Starmer seveda ni šel tako daleč kot Churchill, niti ne more iz številnih razlogov. Nadaljeval je le politiko, ki jo vodi od prihoda na položaj premierja, z namenom ustaviti krepitev Rusije v vzhodni Evropi z Evropejci. Starmer je konec avgusta lani obiskal Berlin in Pariz ter se pogovarjal o tem, kaj je na vrhu ta teden privedlo do konkretnih rezultatov.

/qpost/371383

Starmer v Berlinu in Parizu preizkuša razpoloženje zaveznikov in išče novo vlogo za London

Napisal: Armin SijamićPremier Združenega kraljestva (UK) Keir Starmer je ta teden obiskal Nemčijo in Francijo. Laburistični premier je pri starih zaveznikih, ki so hrbtenica Evropske unije, preizkušal, kakšen bo odnos med Londonom in Brusljem, al

Londonski vrh

Napoved vrha je kazala optimizem, ki ga v odnosih med Londonom in Brusljem ni bilo več let. Mnogi se spominjajo posnetkov premierke Therese May, osamljene v polni dvorani njenih nekdanjih kolegov, ko se je leta 2020 zaključeval izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Diplomati, seznanjeni z vrhom ta teden v Londonu, so pred začetkom pogajanj dejali, da gre za ponovni zagon odnosov med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo in da bo sporazum o obrambnem partnerstvu to potrdil.

Kmalu zatem je bilo objavljeno, da sta se London in Bruselj dogovorila o sporazumih na področju obrambe in varnosti, olajšanju trgovine s hrano in kmetijskimi proizvodi ter mejnih kontrolah. Če vemo, kako pomembna so ta vprašanja za Bruselj, je to dokaz nove dobe v odnosih med obema stranema. Na primer, Trumpova administracija je še posebej jezni na Bruselj zaradi obravnave ameriške hrane na evropskem trgu. Starmer je sporazume poimenoval „ponovni zagon odnosov“ med Londonom in Brusljem.


Donald Trump in Keir Starmer

London bo z Evropsko unijo sodeloval v programu skupne proizvodnje in nakupa orožja v vrednosti 150 milijard. Program je del prizadevanj več evropskih sil za pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo in v primeru, da Trump zmanjša vojaško in drugo pomoč Kijevu.

Obe strani sta dosegli tudi sporazum o zmanjšanih postopkih nadzora hrane, kar bo britanskim podjetjem omogočilo izogibanje obdavčitvi ogljika. Do leta 2040 bi to lahko prineslo okoli deset milijard evrov dobička britanskemu gospodarstvu. Bruseljska stran je dobila dvanajstletno podaljšanje dovoljenj za ribolov ladjam v britanskih vodah, Britanci pa poenostavljen vstop v Evropsko unijo preko več mejnih prehodov z zmanjšanjem kontrol.

Novo poglavje

Starmerjeva politika približevanja Bruslju ima dva pomembna cilja. Prvi je krepitev njegovih laburistov, ki so večinsko zahtevali, da ZK ostane v Evropski uniji. Drugi je grožnja iz Rusije in Trumpova politika. Kremlj in Bela hiša v primeru Ukrajine ignorirata zahteve Evropejcev.

/qpost/395488

Trumpov dogovor s Putinom o Ukrajini bi lahko zbrisal s scene celo generacijo evropskih politikov

Napisal: Armin SijamićV še enem krogu pogovorov med ameriškimi in ruskimi uradniki o Ukrajini je bil dosežen nov dogovor. Ta dogovor bi lahko pomenil hud poraz za Kijev in njegove evropske zaveznike, ki nasprotujejo ruski agresiji na Ukrajino.Dogovor

Da se London in Bruselj približujeta, je bilo jasno že v začetku leta. Takrat je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa dejal, da v odnosih med obema stranema obstaja „nova pozitivna energija“, napovedujoč vrh ta teden.

To je brez dvoma velika zmaga premierja Starmerja, saj je Evropska unija največji trgovinski partner njegove države z okoli 950 milijardami evrov medsebojne menjave, medtem ko je britanski izvoz po brexitu upadel za 21 odstotkov. Hkrati je Starmer zgradil dobre odnose s Trumpom, kar je potrdil trgovinski sporazum med državama pred petnajstimi dnevi. Trump je dobil, kar je hotel, potem ko je uvedel carine vsem državam, Starmer pa je ostal blizu njegove administracije, ki ignorira številne evropske voditelje, vključno z večino vodstva Evropske unije.

Starmer je izkoristil domače razpoloženje, da bi se približal Bruslju in svojo državo še bolj vključil v evropske procese, zlasti v vzhodni Evropi. Nekatere novejše ankete namreč kažejo, da se Britanci niso „ohladili“ od ideje, da bi bili bližje Bruslju, in da niso zadovoljni s Trumpovo politiko.

Nova stran v politiki Evropske unije se je pokazala tudi v veliko bolj zadržanih potezah kot v primeru Londona, ko je Bruselj odprl možnost, da bi v novi evropski varnostni arhitekturi ponudil pomembno mesto Turčiji, ki ima strateško pomemben položaj od Balkana do Bližnjega vzhoda in od Črnega morja do Sredozemlja. Turška vojska in razvojna industrija orožja sta nov adut Ankare pri nameri, da se še bolj približa evropskim silam.

/qpost/399417

Kako lahko Turčija pomaga evropskim državam pri vzpostavljanju varnosti na celini?

Napisal: Armin SijamićVrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je mnoge v Evropi prisilila k razmišljanju, kaj se bo zgodilo, če se predsednik Združenih držav Amerike odloči spremeniti svojo politiko do stare celine in če breme vzdrževanj

Bruselj je v primeru Londona, in morda tudi v primeru Ankare, pokazal, da vodstvo Evropske unije ne bo odstopilo od svojih ciljev, kljub Trumpovi politiki. Še več, združevanje starih evropskih sil v fronto proti Rusiji je sporočilo Washingtonu, ne le Trumpu, da Evropejci zahtevajo spoštovanje. To bi Trumpu lahko bilo še posebej pomembno v politiki do Kitajske. Gospodarsko kaznovanje Kitajske ne bo uspešno, če se Washingtonu ne pridruži Bruselj.

Britanska volja, da Kijev kljubuje Rusiji, je spodbudila Bruselj. Zdaj se pojavljajo različni načrti o skupnem delovanju. Evropejci so se po ruski agresiji lotili ambicioznih načrtov na področju obrambe in proizvodnje orožja, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.

Odločnost, da se uprejo ruskemu vplivu in vsaki politiki, ki spodkopava prizadevanja Bruslja, da bi Kremlj na kakršen koli način potisnili za frontno črto v Ukrajini, so pokazale tudi nedeljske volitve v Romuniji. Mobilizacija evropskih sil je pokazala, da je mogoče premagati Rusijo tudi na območjih, kjer je bil vpliv Kremlja grajen stoletja.

/qpost/404219

Romuni izbrali predsednika po volji Bruslja kljub Washingtonu in Moskvi

Napisal: Armin SijamićV nedeljo so Romuni odšli na ponovljene predsedniške volitve. Zmagal je kandidat, ki je po volji Bruslja. Poražen je bil kandidat, imenovan „romunski Trump“, ki vodi „prorusko politiko“.Novembra in decembra lani

Starmer je nadaljeval politiko svojega predhodnika na položaju premierja Borisa Johnsona. Zdi se, da je britansko stališče glede Ukrajine prepričalo mnoge v Evropi, da London, za razliko od nekaterih drugih, nima namena izpolniti želja Rusije in ogroziti zahodne interese, ki nagnjujejo k delitvam. Od prihoda na oblast julija lani je Starmer dobil nekaj pomembnih bitk, vendar vojna še vedno traja.