Koordinacija borčevskih združenj: Bradina ni simbol zločina, temveč odpora

(Patria) - Koordinacija borčevskih združenj se je odzvala na vrsto neresnic in navedb, da je "Bradina kraj, kjer so po 'pretekli državljanski vojni', množičnih umorih in etničnem čiščenju Srbov, potihnili tudi cerkveni zvonovi".

V nadaljevanju v celoti prenašamo včerajšnjo reakcijo Koordinacije.

"Danes, ko obeležujemo obletnico osvoboditve Bradine, čutimo dolžnost, da se javnosti obrnemo zaradi izrečenih neresnic in narativov, ki jih poskušajo leto za letom vsiliti.

Na žalost, zadnja leta en dogodek, odajanje počastitve žrtvam nespametne, velikosrbske politike, dobi hujskaško-propagandni narativ, podoben tistemu iz leta '92, propagando, ki je povzročila neizmerno škodo našemu mestu in domovini Bosni in Hercegovini.

Namreč, organizatorji obeleževanja obletnice vojaških operacij v Bradini vztrajno iznašajo napačne ali delno točne podatke - da je v Bradini umrlo 88 nenaorožanih civilistov (letos so zmanjšali na 48).

Za resnično informiranje javnosti smo dolžni iznesti dejstva, ki dajejo popolnoma resnično sliko dogajanj v maju 1992. leta v Konjicu in njegovi okolici, čeprav so najbolj relevantne informacije valjda tiste sodne, haaško sodišče pa je v sodbi v zadevi Čelebići 'primer Bradina opredelilo kot legitimen vojaški cilj...'

Na začetku marca selektivno, od 20. aprila 1992. leta pa popolnoma, dobro oborožene srbske paravojaške sile SDS-a v Bradini blokirajo glavno cesto M-17 in vse lokalne ceste, ki potekajo skozi širše območje vasi Bradina proti petim podbitinjskim vasem.

Prekinjen je tudi železniški promet na relaciji Sarajevo - Ploče, vse lokomotive in vagoni, ki so se takrat nahajali v depoju železniške postaje v Bradini, so bili zaseženi.

Skozi celoten april in do druge polovice maja 1992. leta poskušajo predstavniki oblasti občine Konjic s pogajanji odvrniti paravojaške sile SDS-a od njihove zlonamerne namere, ki je bila del širšega načrta, sestavljenega v oblikovanju drugega obroča blokade Sarajeva in izčrpavanja prebivalstva na območjih v Pazariću, Tarčinu, Igmanu, Hrasnici, Trnovem itd.

Vsa pogajanja glede deblokade ceste M-17, železniške komunikacije in predaje orožja se končajo neuspešno in vse zahteve so zavrnile samozvane lokalne oblasti, ki so se razglasile za del srbske občine Konjic.

Zadnja neuspešna pogajanja so potekala 20. maja 1992. leta, kjer so bili jasno opozorjeni, da bodo v primeru, če se ne deblokira cestna komunikacija, uporabili silo.

Vodje upornikov so se zavestno odločale za zavlačevanje z namenom pridobivanja časa, pričakujoč obljubljeno pomoč in združitev s silami iz Hadžića ter prodor sil Vzhodnohercegovškega korpusa iz smeri Boraka.

Z vojaškimi akcijami v obliki omejene uporabe virov 10. 05. 1992 na Veliki in 13. 05. 1992. na Prehulji, so legalne institucije države Republike Bosne in Hercegovine poskušale pokazati upornikom, da blokad ne bodo tolerirale. Na žalost, po tem, ko pogajanja niso uspela.

25. 05. 1992. leta je sledila vojaška operacija 'KOSA' pripadnikov TO, MUP-a, HVO-a in HOS-a, z namenom osvoboditve začasno zasedenih ozemelj in deblokade cestne komunikacije, ki je bila uspešno zaključena 27. 05. 1992. leta.

Na podlagi relevantnih podatkov s točnimi podatki o poveljniškem kadru je bil v Bradini razporejen 'Odred Bradina' TO Srbske občine Konjic z dvema dobro oboroženima četama in enim podpornim vodom.

Na spomeniku v kraju Bradina, na katerem je 88 imen kot žrtve vojne v Bradini, se jih 65 nahaja med padlimi vojaki, pripadniki druge lahke hercegovske brigade na osrednjem spomeniku v Gacku.

Na istem spomeniku v Bradini je tudi sedem imen borcev, ki so padli v drugih vojnih enotah t.i. VRs v obdobju 1992-1995. leta in ki nimajo stičnih točk z omenjenim obdobjem.

Torej niso bili civilisti, temveč vojaki, večina od njih pa sploh ni padla v Bradini, temveč na drugih bojiščih v Bosni in Hercegovini po 25. maju 1992., umirajoč za nespametno idejo 'velike Srbije'.

Spominska plošča v Bradini je lahko, in je tudi, spomenik, vendar ene nakaradne politike, nikakor pa ne nedolžno umorjenih civilistov.

V bojih za osvoboditev Bradine je imel sovražnik 28 padlih oseb, 234 pa je bilo ujetih. Na naših straneh sta padla dva borca, več pa jih je bilo ranjenih.

Ne zanikamo in ne komentiramo, da so se posamezni zločini zgodili kot posledica povračilnih ukrepov in naši strani. Prav zato so pristojni organi pravočasno procesuirali in obsodili odgovorne.

Vendar pa jasno delamo razliko med takšnimi primeri in sistematičnim zločinskim podvigom, ki so ga na tleh Republike Bosne in Hercegovine, vključno s Konjicem, izvajale takratne srbske paravojaške, vojaške in politične strukture.

Konjic je danes mesto vseh njegovih državljanov - Bošnjakov, Srbov, Hrvatov in drugih.

Mesto, ki neguje antifašizem, svobodo in sobivanje. Tisti, ki ne želijo sprejeti te realnosti, temveč se vračajo v preteklost in poskušajo upravičiti poraz velikodržavnih projektov, se morajo vprašati: ali je kraj, ki so ga nekoč poskušali uničiti - danes pravo mesto za širjenje neresnic?

Naj spomin traja. Naj resnica priča...".