Dan, ko so bili razpršeni sanje Miloševićeve JLA o razdelitvi Sarajeva: Orožna agresija je bila ustavljena, boj za resnico se nadaljuje!

(Patria) - Danes minevajo 33 let od dogodkov v nekdanji ulici Dobrovoljačka.

Tretjega maja 1992. je med umikom pripadnikov JLA iz vojašnice na Bistriku prišlo do strelskega obračuna med Teritorialno obrambo BiH in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).

Izstop kolone pripadnikov JLA iz Sarajeva je bil predhodno dogovorjen v zameno za izpustitev dan prej ugrabljenega in zajetega predsednika Predsedstva Republike BiH Alije Izetbegovića na sarajevskem letališču.

Tega dne, po pričevanju generala Milutina Kukanjca, takratnega poveljnika Druge vojaške oblasti JLA v primeru “Dobrovoljačka”, je bilo ubitih šest pripadnikov JLA, medtem ko je bilo v konvoju skupno 261 pripadnikov JLA. Preiskava tožilstva BiH je ugotovila, da je bilo med napadom ubitih sedem in ranjenih 14 oseb, potem ko so bile onesposobljene za boj.

O lažeh, ki že vrsto let spremljajo dogodke v Dobrovoljački, je pred nekaj leti v časniku Danas pisal Rade Radovanović.

- Laž je v tem, da tudi letos, kot prejšnja leta, mediji v Srbiji in tisti v RS objavljajo vse mogoče o primeru Dobrovoljačka, o zločinu v Sarajevu 3. maja 1992, ko naj bi v napadeni koloni pripadnikov JLA ubili – vztrajno trdijo – 42 ljudi. Banjaluški Republiški center za raziskovanje vojnih zločinov ponuja celo specifikacijo žrtev: umrlo je 10 častnikov, 28 vojakov in štiri civiliste. Resnica pa je drugačna. Med napadom na kolono vozil, v kateri so bili pripadniki JLA, 3. maja 1992. v ulici Dobrovoljačka v Sarajevu, je po sodni verziji umrlo sedem, po pričevanju generala JLA Milutina Kukanjca, ki je bil sam v omenjeni koloni in žrtve navaja po imenu – šest ljudi, piše Radovanović.

Da bi razumeli ta primer, je treba vedeti, kaj se je zgodilo – ne 3., temveč 2. maja 1992. v vojnem Sarajevu.

- Med aprilom 1992. je bilo v Sarajevu ubitih 225 ljudi, drugi maj 1992. pa bo ostal zapisan v zgodovini kot zadnji neuspeli poskus še vedno formalno obstoječe JLA, da zavzame center mesta, ga razdeli in postavi pod svoj nadzor. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah z obstreljevanjem z že utrjenih položajev na brdih okoli Sarajeva. Uro in pol bodo Mladićevi in Karadžićevi artilerci obstreljevali s svojimi tanki, topovi in drugimi orožji predsedstvo, skupščino, narodno gledališče, Dom sindikatov… Po najstrožjem mestnem jedru, po občini Stari grad, pa tudi po Novem Sarajevu. To je bil začetek uresničevanja pošastnega načrta – kasneje označenega kot najdaljše obleganje mesta v novejši zgodovini – 1.395 dni! – ki bo življenja stalo 14.011 državljanov Sarajeva, med njimi več kot 1.600 otrok…, piše Radovanović in nadaljuje:


- Omenjenega drugega maja 1992. je po kanonadi z brd sledil napad na center mesta z uporabo tankov, oklepnih transporterjev in pehotnega orožja. S to nepričakovano akcijo je JLA poskušala osvojiti stavbo predsedstva in druge državne institucije. Strategi razpada nekdanje Jugoslavije so tako želeli pokazati, da legalno izvoljena oblast, takrat že mednarodno priznane in neodvisne BiH, članice Združenih narodov, ne vlada niti v Sarajevu. Vendar pa na poskus preboja in streljanje iz tankov in oklepnih transporterjev, na območju Skenderije, okoli predsedstva in iz ulic mestnega središča – skupine sarajevskih teritorijalcev odgovarjajo s projektili iz zolj, os, ročnih lansirnikov, avtomatskega orožja… Po celodnevnih spopadih 2. maja so tako bili zadeti in uničeni več oklepnih transporterjev in tankov, v njih pa umirajo vojaki in častniki JLA… Koliko njih – tega 2. maja 1992? Njih 35 (petintrideset!) – oziroma, natančno toliko, kolikor znaša razlika med 42 mrtvimi (kot se trdi) in 7 (sedem) – kolikor je bilo ugotovljeno, da je dejansko umrlo v ulici Dobrovoljačka, 3. maja 1992.


Tožilstvo BiH je leta 2012 ugotovilo, da bivši član Predsedstva BiH Ejup Ganić, generali Armije RBiH Jovan Divjak, Hasan Efendić in drugi, ki so bili povezani z napadom na kolono JLA, niso odgovorni za vojno zločinstvo nad pripadniki JLA v koloni, napadeni v ulici Dobrovoljačka 3. maja 1992.

O primeru “Dobrovoljačka” je svoje stališče zavzelo tudi haaško sodišče, ki je ugotovilo, da je bila kolona JLA v ulici Dobrovoljačka legitimna vojaška tarča.