Dan baklave: Oda najboljši turški sladici

(Patria) - Turška baklava, svetovno znana po svoji zlati, hrustljavi skorji in nežnem sirupu, ponuja okus, ki ostane v spominu še dolgo po prvem grižljaju. Ta neustavljiva sladica, pogosto uvrščena med najboljše na svetu, je že zdavnaj presegla meje zahvaljujoč velikemu izvozu in vse večjemu številu turških slaščičarn. Od Amerike do Japonske, specializirani butiki baklave turških mojstrov privabljajo dolge vrste ljubiteljev sladkega v iskanju avtentičnega okusa.



Ne glede na to, ali ste strasten poznavalec ali radoveden gurman, je najboljše mesto za pokušanje teh hrustljavih dobrot prav Turčija. Odlična priložnost za to je Svetovni dan baklave, ki ga obeležujemo 17. novembra.

Dragulj trajnostne turške kuhinje

Tradicionalno pripravljena iz 40 tankih plasti testa, polnjenih s pistacijami ali orehi in namočenih v sirup, baklava predstavlja pravi simbol sladkega užitka. Hrustljava, sočna in dišeča, že stoletja osvaja brbončice. Že od osmanskega obdobja turški mojstri skrbno ohranjajo in izpopolnjujejo to sladico, enega najdlje ohranjenih receptov, ki priča o bogati in trajnostni kulinarični tradiciji.

Baklava, narejena iz tradicionalne turške jufke, ki je uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je bila izpopolnjena v osmanskih cesarskih kuhinjah, kjer so mojstri razvijali testo, tanko kot cvetni listi vrtnice. Nekdaj simbol spretnosti in prestiža na dvoru, je danes priljubljen znak praznovanja in gostoljubnosti. Postrežena s čajem ali kavo, ali pripravljena za posebne priložnosti, kot so poroke in verski prazniki, baklava še vedno združuje ljudi in polepša njihove svečane trenutke.

Prestolnica baklave

Družbena omrežja vrve od objav in hashtagov, medtem ko ljubitelji baklave delijo svoje najljubše recepte in trenutke uživanja. Vendar pa izdelava baklave zahteva spretnost, potrpežljivost in globoko poznavanje sestavin. Najboljšo različico pripravljajo v turški jugovzhodni pokrajini Gaziantep, ki je del Unescovega omrežja kreativnih mest na področju gastronomije.



Gaziantepska baklava je postala prvi turški izdelek, ki je prejel zaščiten status Evropske unije. Kar jo dela posebno, poleg mojstrske tehnike izdelave tankih plasti testa, so izjemne sestavine – visokokakovostne antepske pistacije in lokalno pridelano maslo. Mojstri v Gaziantepu ročno razvlačijo testo, dokler ni skoraj prosojno, med nežne plasti pa skrbno razporedijo obilne količine mletih pistacij in masla. Po peki sveže pripravljeno baklavo prelijejo s sirupom popolne gostote, ki se počasi vpija. Rezultat je gaziantepska baklava: hrustljava zunaj, mehka znotraj, sladka, a nikoli težka.

Različice tradicionalne sladice

Poleg gaziantepske baklave se po vsej Turčiji pripravljajo številne vrste te priljubljene sladice, vsaka z edinstvenimi tehnikami in sestavinami. Nekatere vrste dobijo ime po značilni obliki, kot je havuç dilimi baklava (baklava v obliki korenčkove rezine), midye baklava (baklava v obliki školjke), ki nastane s zbiranjem jufke, ter bülbül yuvası (slavčje gnezdo), pri kateri se zbrana jufka oblikuje v obroč. Druge vrste so prepoznavne po sestavi: şöbiyet, z dodatkom smetane med plastmi; sütlü nuriye, pripravljena z mlekom namesto sirupa; ter kuru baklava, z manjšo količino sirupa in izrazito hrustljavo teksturo. Odlični sta tudi fıstık sarma in ceviz sarma, zvitka, polnjena z mletimi pistacijami ali orehi.

Ustvarjalni kuharji nove generacije vnašajo moderen pridih v ta klasik. Ena najnovejših različic je hladna baklava, pripravljena z manj sirupa, z dodatkom mleka in čokolade. V zadnjem času je hladna baklava postala ena najbolj priljubljenih sladic v Turčiji.

Ne glede na to, ali izberete moderno ali tradicionalno različico, baklava ostaja neustavljiv užitek, h kateremu se vedno radi vračamo. Morda je prav Svetovni dan baklave idealna priložnost, da si osmislite lastno „baklava pot“ in na svoj način počastite to svetovno znano sladico?