Čavalić: Odlok Vlade FBiH o minimalni plači 1000 KM bo ogrozil najmanj 20 tisoč delovnih mest

Napisal: Admir Čavalić/Istraga.ba

Pri bruto plači 1.023 evra na Hrvaškem za delavca, mlajšega od 30 let, delodajalec delavcu na roko izplača 838,36 evra, medtem ko v FBiH izplača 590 evrov. Torej delavec pri isti bruto plači dobi skoraj 250 evrov manj od delavca na Hrvaškem. Če je delavec starejši od 30 let, je ta razlika nekoliko manjša – okoli 165 evrov. To je posledica fiskalne obremenitve dela v FBiH v višini 41,5 % oziroma dejstva, da nimamo fiskalnih reform. Celo entiteta RS je uspela izvesti nekakšne reforme in znižati skupno stopnjo prispevkov na 31 % (zato je minimalna plača 900 KM).

Prav na krilih fiskalnih reform se je v zadnjih nekaj letih govorilo o minimalni plači 1.000 KM neto. Ta plača bi bila tretji korak, torej rezultat znižanja fiskalne obremenitve dela v FBiH (spremembe dveh zakonov, o prispevkih in dohodnini). To se ni zgodilo, je pa prišla uredba, ki predpisuje 1.000 KM minimalne plače neto. Nekako se je prebila pod točko “razno” na seji Ekonomsko-socialnega sveta in to s preglasovanjem predstavnikov delodajalcev.

Vem, da bo to zvenelo bajno, a ekonomija je zapletena veda, ekonomska realnost, še posebej bosanskohercegovska, pa še bolj zapletena. Kaj pričakovati, če naredite zadnji korak, brez prvih dveh? Verjetno padec. Predvsem padec zaposlenosti. Ocene kažejo, da je na začetku ogroženih 20.000 do 30.000 delavcev v FBiH. Ali bodo delali za 1.000 KM neto mesečno, ali ne bodo delali (vem, da je to tistim, ki so operirani od naše realnosti, enostavno reči). A to je šele začetek. Tisti delavci, ki bodo preživeli to uredbo, se bodo verjetno srečali s strašno prakso, imenovano “kuverta”, torej vračanje dela plače delodajalcu. Res je, da ta praksa obstaja že zdaj – na sramoto delodajalcem, ki jo uporabljajo – vendar se bo zagotovo okrepila, saj ne morete z uredbo kar tako urediti višine plače.

Če bi bilo povečanje 5-10 %, bi bilo razumljivo, a za skoraj 400 KM, plus vsi pripadajoči stroški fiskalnih dajatev (gremo na znesek 600 KM in več), to ne. Posebej ne za skoraj tretjino federalnega gospodarstva, ki je v izgubi. Kako pričakovati od podjetij v izgubi, da dvignejo stroške plač za najmanj 600 KM mesečno? Zaprtje podjetja (kot v Prijedoru lani), “kuverta”, odpovedi ali nekaj tretjega?

Končno, imamo učinke na proračune različnih ravni oblasti. Nekaj zakonov je neposredno povezanih z minimalno plačo, posredno pa tudi plače vseh zaposlenih v javnem sektorju, ki zdaj pričakujejo znatna povečanja plač. To bo ustvarilo izjemne pritiske na federalni, še posebej pa na kantonalne proračune. Kako priti do teh sredstev? Poleg dolga ni alternative, saj leto 2025 ne obeta visokih stopenj gospodarske rasti.

Če povzamemo – Vlada FBiH ni ponudila fiskalnih reform. Ni ponudila analiz učinkov tega ukrepa. Samo uredbo je ponudila dva dni pred novim letom. Plus nekaj stavkov v medijih, iz katerih je mogoče razbrati, da bo Vlada FBiH (verjetno Ministrstvo za podjetništvo in obrt) financirala prispevke nekaterim podjetjem. Morda se v tem grmu skriva zajec celotne te zgodbe. Plus nekaj dobrih naslovov v medijih za Vlado. Težava je, da so vsi ostali na izgubi. Še posebej delavci, katerim se prodaja ta ekonomski populizem.

Da zaključimo, zakaj je to populizem? Preprosto – če bi bil to sprejemljiv način sprejemanja odločitev, bi Vlada FBiH lahko, podobno kot nekatere afriške vlade, preprosto določila, da je minimalna plača 2.000 KM, 3.000 KM, povprečno pa bi dvignila na 10.000 KM. Edina težava je, da bo za te plače delalo le nekaj delavcev v FBiH. Prave reforme so tiste, kot na Hrvaškem, vse ostalo je laž in podtikanje.

(Avtor je poslanec Stranke za BiH v Predstavniškem domu FBiH. Je ekonomski analitik, predavatelj in raziskovalec. Je docent na Ekonomski fakulteti v Tuzli)