Ameriško-izraelska vojna proti Iranu: Trump išče izhod iz začaranega kroga težkih odločitev

Napisal: Armin Sijamić

Minilo je 26 dni od začetka napadov Združenih držav Amerike in Izraela na Iran in mnogi se sprašujejo, ali ameriški predsednik Donald Trump drži vajeti te vojne v svojih rokah.

„Vsekakor sočustvujem z Američani, ki so izčrpani od 25 let tujih zapletov na Bližnjem vzhodu. Razumem zaskrbljenost, vendar je razlika v tem, da smo takrat imeli nespametne predsednike, zdaj pa imamo predsednika, ki dejansko ve, kako doseči cilje ameriške nacionalne varnosti. Torej, to ne bo neka dolga in izčrpavajoča stvar. Vstopili smo, opravili smo delo pri zaustavljanju njihovega jedrskega programa, zdaj bomo delali na trajnem razgradnji tega jedrskega programa v prihodnjih letih, in to je tisto, kar je predsednik namenil storiti.“

Tako je junija lani v intervjuju za NBC ameriški podpredsednik JD Vance pojasnil, zakaj je Trump nenadoma napadel Iran in trdil, da sta Združene države in svet v varnih rokah, saj v Beli hiši po njegovih besedah ni več nespametnih ljudi.

JD Vance, ki je od začetka vojne konec februarja nenavadno tiho, je eden od favoritov za Trumpovega naslednika v predsedniški tekmi v imenu republikancev, tako je pojasnil vojno, ki je trajala dvanajst dni in v kateri naj bi bili uničeni iranski jedrski zmogljivosti.

/qpost/407581

Netanyahu v napadu na Iran računa na Trumpa in bo storil vse, da ZDA potegne v vojno

Napisal: Armin SijamićIzrael je 13. junija sprožil nenaden, a dobro načrtovan napad na Iran z namenom uničiti to državo in jo postaviti pod nadzor Zahoda, kot je primer z skoraj vsemi drugimi državami Bližnjega vzhoda. Da bi to uspelo, je premier

Uničeno je treba spet uničiti in spet zmagati

Toda odločitev Združenih držav in Izraela, da še enkrat napadeta Iran, in tokrat medtem ko so potekala pogajanja in v nenadnem napadu ubite politične, verske in vojaške voditelje, je spet obudila stari argument – Iran ne sme imeti jedrskega orožja in zato jih moramo napasti.

/qpost/441836

Trumpov napad na Iran po želji in volji Netanyahua

Napisal: Armin SijamićNapad Združenih držav Amerike in Izraela na Iran zadnji dan prejšnjega meseca je dogodek, po katerem Bližnji vzhod ne bo nikoli več enak.V petek je omanski zunanji minister Badr Albusaidi, ki je bil posrednik

Tako je Trump prišel v situacijo, da javnost dvomi, ali je govoril resnico junija lani. Iran preprosto ni mogel razviti jedrskega programa v osmih mesecih, kolikor je minilo med dvema napadoma. Torej, takratne ali sedanje Trumpove trditve niso točne.

Komentirajoč Vanceovo omenjeno izjavo, je nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul dejal: „To je eden najbolj nespametnih argumentov, kar sem jih slišal od katerega koli visokega ameriškega uradnika.“ Novinar Michael Tracey je ocenil, da „kako se vojna zaostruje, propaganda postaja vse bolj nespametna“, je poročal tedaj britanski Independent.

McFaulovo in Traceyevo opažanje je takrat mogoče uporabiti tudi na nov krog napadov na Iran, saj je Trump v kratkem času zagovarjal vse možne pozicije. V prvih dneh vojne je govoril, da je Iran uničen, nato iskal pomoč zaveznikov in naknadno rekel, da jih ne potrebuje, ker je ameriška vojska opravila delo, nato grozil z novimi napadi, govoril o pogajanjih s Teheranom, da bi na koncu odločil, da eskalira vojno in proti regiji poslal dodatna vojaška letala in ladje, ter nekaj tisoč marincev, ki bi po vsej verjetnosti morali sodelovati v bojih na kopnem.

Vendar obstaja tudi možnost, da Trump ve, kaj počne, in da je vse to del predstave, ki vodi v širitev vojne proti Iranu in njegovim zaveznikom po Bližnjem vzhodu, medtem ko hkrati poskuša preprečiti posledice takšnih odločitev.

Nekateri, vključno z iranskimi uradniki, so opazili, da Trumpove izjave o koncu vojne in pogajanjih prihajajo večinoma pred odprtjem trgovanja na ameriških borzah, z namenom, da se vlagatelje pomiri in da se cena sodčka nafte obdrži pod sto ameriškimi dolarji. V prid temu navajajo, da je Trump ukinil sankcije na del ruske in iranske nafte, kar pomeni, da daje denar tistim, ki jih želi zlomiti, medtem ko volivcem poskuša izročiti tisto, kar jim je obljubil.

/qpost/442753

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu: Ali Rusija in Kitajska pomagata svojemu zavezniku?

Napisal: Armin SijamićMinilo je dvanajst dni od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran. Kot pri prejšnjih napadih na to državo, se mnogi sprašujejo, ali Rusija in Kitajska pomagata svojemu zavezniku.Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zad

Strmoglaviti režim ali zadovoljiti zahteve Teherana

Ta Trumpova kalkulacija zato ni brez osnove, saj mu je propadel prvotni načrt, da hitro strmoglavi oblast v Teheranu po vzoru tistega, kar je storil v Venezueli. Zdaj Trump izbira med totalno vojno, ki bi po vsej verjetnosti potegnila še države in gibanja na Bližnjem vzhodu, ali končanjem vojne na način, da se izpolni del iranskih zahtev. Z drugimi besedami, Trump vodi tako psihološko kot propagandno vojno z namenom, da pridobi čas, Iran pa ni njegova edina tarča.

Namreč, Teheran je sporočil, da ne sprejema premirja kot prejšnjič, ker je bil že izigran in napaden. Teheran ima za konec vojne več pogojev. Zahteva jamstva, da se ameriški napad ne bo ponovil, odškodnino za škodo, povzročeno z vojno (omenja se cifra sto milijard dolarjev, kar približno ustreza znesku zamrznjenih iranskih sredstev v različnih bankah zaradi sankcij), mir v Libanonu, ki bi zadovoljil interese tamkajšnjih šiitov, in zaprtje ameriških baz po Bližnjem vzhodu. To pomeni, da se Iran ne bo odrekel svojemu raketnemu programu in zaveznikom, vendar je pripravljen, da se vprašanje iranskega jedrskega programa reši.

Če bi Trump sprejel te zahteve, bi bil to njegov vojaški in politični poraz. Če bi Iran sprejel veliko manj od tega, kar zahteva, bi bil to njegov poraz. Če bi ZDA in Iran našla dogovor na podlagi zahtev obeh strani, bi bil to izraelski poraz in premier Benjamin Netanyahu tega morda ne bi sprejel, kar Trumpa postavlja v slab položaj pri proizraelskem lobiju v Washingtonu.

/qpost/443137

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu: Nova bližnjevzhodna zavezništva in nov red na obzorju

Napisal: Armin SijamićMinili sta samo dva tedna odkar sta Združene države Amerike in Izrael napadli Iran. Vendar je bilo to dovolj, da so nekatere bližnjevzhodne države postavljene pred nove izzive.Samo nekaj dni pred tem, ko je Iz

Trumpa bi celo pogajanja z Iranom v političnem smislu postavila v neugoden položaj. Namreč, trdil je, da je ubil celotno iransko vodstvo, uničil iransko vojsko in mornarico, paraliziral iransko industrijo in uničil sposobnost te države, da se brani. Če je tako, s kom in zakaj bi se Trump pogajal? Mar ne bi bilo bolj logično, da bi narekoval pogoje predaje, ki jih je že poprej zahteval od Teherana?

Zato je za Trumpa trenutno, na krajši rok, vojna najbolj donosna možnost, če ceno nafte in zemeljskega plina ohranja nizko, arabski zavezniki vztrajajo in ameriška vojska ne utrpi hudih izgub. Takšen razvoj situacije bi mu dal čas za izhod iz vojne, ki se očitno ne odvija tako, kot si je zamislil.

Vendar pa se na srednji rok stvari kažejo drugače. Sposobnost Irana, da napada in se brani, je velik udarec za ameriške interese in ugled. Iran napada številne ameriške vojaške baze in nekatere od njih se praznijo, prisilil je Washington, da ukine sankcije na nafto Moskvi in Teheranu, Izraelu je povzročil hude udarce, posredoval je Trumpa in zaveznike, ki zavračajo sodelovanje v vojni, spremenil je Teheran v najpomembnejšega akterja v regiji, ki lahko blokira Hormuško ožino in napada cilje v deseterih državah.

Torej, če Iran nadaljuje s to politiko in ohrani sedanjo raven vojaških sposobnosti, Trump izbira med dogovorom, ki bi šel v roke Teheranu, ali nadaljevanjem vojne, ki bi privedla do vključitve novih akterjev in večje uporabe ameriške vojske in virov. Trumpovim predhodnikom v Beli hiši, od katerih so nekateri v velikem delu sveta videni kot upanje, da je boljši in pravičnejši svet možen in ki jih je JD Vance imenoval nespametneže, se kaj takega ni zgodilo.