Napisal: Armin Sijamić
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu pretresa Bližnji vzhod in je pomembna tema za medije po vsem svetu. Če te vojne ne bi bilo, bi verjetno novica dneva bila, da evropske prestolnice obiskuje nekdanji vodja Al-Qaide.
Kako je Ahmed al-Sharaa, nekdanji vodja sirske Al-Qaide in oseba na ameriški tiralici zaradi obtožb o terorizmu, prišel na oblast v Siriji, je dobro znano, vključno z njegovimi stiki z britanskimi strokovnjaki in pomočjo, ki jo je prejel s strani Zahoda in Turčije.
Komur bo njegov prihod na oblast najbolj koristil, bo pokazal prihodnji čas, medtem ko Združene države Amerike in Izrael vojujejo proti Iranu, ki je doživel hud poraz v Siriji s padcem Basharja al-Assada.
To sta dve pomembni dejstvi pri ocenjevanju položaja Sirije in njenega začasnega predsednika, ki je pred kratkim sam izbral člane državnega parlamenta in se približal Zahodu, ki mu je ukinil sankcije v zameno za zapiranje oči pred vsem, kar počne Izrael, celo v predmestjih Damaska.
Kje so sirske meje?
Ob prihodu na oblast v Damasku je al-Sharaa poudarjal več stvari. Prvič, da je Sirija utrujena od vojn. Drugič, kot velik problem za svojo državo vidi vpliv Teherana izven iranskih meja.
Izrael in Združene države Amerike uporabljajo sirijski zračni prostor za napade na Iran. Sirija je zdaj, kot nekatere druge arabske države, kraj, od koder se napada na Iran in brani Izrael pred raketami in droni.
Tisti, ki zagovarjajo politiko al-Sharaae, poudarjajo utrujenost Sirije od vojne in omejene vojaške zmogljivosti države. Njegovi kritiki pravijo, da takšnega stališča ni imel, ko je napadal režim Basharja al-Assada, napadal sirske manjšine (Drze in Alavite) in medtem ko tolerira Izrael, ki zaseda dele Sirije.
In v takih okoliščinah je imel al-Sharaa uspehe – razorožil je sirske Kurde in dosegel ukinitev sankcij. To je dobra novica za Ankaro, ki ne želi oboroženih Kurdov, ter za nekatere arabske države, ki napovedujejo naložbe v Sirijo, kot je nedavno storil ameriški naftni velikan Chevron.
Libanon, Irak in Sirija
Vendar to ni dovolj, da bi Sirijo pustili pri miru. Nekateri v (pro)iranskih vrstah se bojijo, da bo al-Sharaa izkoristil stanje na Bližnjem vzhodu in v Libanon poslal vojsko, da se obračuna s šiitskim Hezbollahom. Zgodovina odnosov med skupinami, katerim je pripadal al-Sharaa, in Hezbollahom je dovolj, da vojna izbruhne kadarkoli.
Al-Sharaa je dodatno prestrašil libanonske šiite, ko je podprl odločitev vlade v Bejrutu, da se Hezbollah razoroži, nato pa še z odločitvijo, da pošlje sirske vojske ob mejo z Libanonom, kjer že več kot mesec dni ta šiitska skupina vojskuje proti Izraelu.
Mediji, blizu Hezbollahu, so trdili, da je Izrael nekatere napade na Libanon izvedel iz Sirije, saj se na sirijski strani gore Hermon nahaja izraelska vojska od padca Basharja al-Assada. Izraelski mediji so trdili, da al-Sharaa ni prekinil dobave orožja Hezbollahu preko Sirije, kar vidijo kot sostorilstvo v vojni proti Izraelu in pomoč proiranski skupini.
Ker se Hezbollah nahaja v težkem položaju, a uživa podporo libanonskih šiitov, so iraške šiitske milice sporočile, da so pripravljene napasti Sirijo, če bo al-Sharaa napadel šiite v Libanonu.
Takšen odnos sil na terenu govori, da je širjenje vojne tudi na kopno Sirije več kot možno, medtem ko od al-Sharaae vsi imajo pričakovanja, ki jih ne more izpolniti tako, da bi ustregel vsem.
Bližnji vzhod Berlinu in Londonu ni tako blizu
Zato je al-Sharaajev obisk Berlina in Londona pomemben. Poleg številnih tem, ki se tičejo treh držav, od sirijskih beguncev do možnosti gospodarskega sodelovanja, se je javnost zanimala, kako se bo sirijski voditelj postavil pri kanclerju Friedrichu Merzu in premierju Keiru Starmerju, ki ne skrivata naklonjenosti do Izraela.
Tisto, kar je al-Sharaa sporočil v torek iz Londona, Izraelu in ZDA ne ugaja, Iranu pa je dobra novica. „Če Sirija ne bo tarča katerekoli strani, bo Sirija ostala zunaj vsakega konflikta,“ je dejal al-Sharaa. „Dovolj nam je vojne. Plačali smo visoko ceno. Nismo pripravljeni na novo vojno izkušnjo.“
To stališče al-Sharaae ni presenečenje v tem trenutku, saj arabske države oklevajo pri ofenzivnih akcijah proti (pro)iranskim silam, Turčija pa zahteva prekinitev vojne proti Iranu in obtožuje Izrael, da Arabce, Turke, Kurde in Irance sili v vojno. Zato bi bilo preveč pričakovati od Sirije pod al-Sharaaom, da sodeluje v vojni, kljub starim ranam in zaveznikom, ki želijo uničiti (pro)iranske sile. Za Iran in Hezbollah bi bila dobra novica, da ne dobita še ene fronte.
„Želimo, da ima Sirija idealne odnose z vso regijo, z Libanonom, Irakom, Turčijo, Savdsko Arabijo in svetovnimi silami, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in ZDA. Mislim, da je Sirija usposobljena za vzpostavitev mreže strateških odnosov,“ je dejal al-Sharaa v Londonu, ko je odgovarjal na vprašanje, ali bo Sirija ostala nevtralna v vojni, ki poteka.
Iz teh besed je razvidno, da al-Sharaa ne omenja Irana in Izraela. Iran verjetno zaradi dejstva, da ga še vedno vidi kot sovražnika (političnega, ideološkega in verskega). Izrael verjetno zaradi dejstva, da uradni Damask ne priznava sosednje države, čeprav poskuša s Tel Avivom najti skupni jezik ob asistenci in želji uradnega Washingtona.
Njegove besede zvenijo optimistično, če upoštevamo, da vojna poteka in da mnogi govorijo o eskalaciji. Dejanja al-Sharaae kažejo, da se tega zaveda, saj je razporedil vojsko na meje proti Libanonu in Iraku, medtem ko ne nudi odpora izraelskim silam, ki so vstopile v Sirijo in uporabljajo sirijski zračni prostor.
„Ne želimo, da bi Sirija postala vojno polje. Vendar pa na žalost danes zadev ne vodijo modri umi. Razmere so nestabilne in spremenljive,“ je včeraj sporočil al-Sharaa iz Londona.
Ta nestabilnost in nepredvidljivost se bosta le še povečevali, če bo vojna Združenih držav Amerike in Izraela proti Iranu trajala. Nove in stare vojne, nova in stara zavezništva, za nov in star Bližnji vzhod, ki ne živi miru, temveč vodi tuje vojne in krvavi za tuje interese.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
