Zukić za NAP: Patriotske sile naj stopijo v eno fronto v boju proti protidržavnim politikam

Razgovaral: Delvin Kovač

Podpredsednik SDA in delegat v Domu narodov Parlamenta FBiH Muamer Zukić v intervjuju za Novinsko agencijo Patria govori o (ne)zasedanju Federalnega parlamenta, nevarni retoriki in politiki prvih ljudi RS Milorada Dodika in Srbije Aleksandra Vučića, pa tudi o (ne)ustreznem delovanju bošnjaških in probosanskih političnih in intelektualnih elit v boju z vse bolj izraženimi grožnjami za obstoj države BiH.

Naš sogovornik je izrazil svoje mnenje tudi o Resoluciji o genocidu v Srebrenici, ki naj bi jo kmalu obravnavala Generalna skupščina Združenih narodov, povedal, kaj misli o obnašanju trojke na federalni in državni ravni, ter komentiral srečanje regionalnih bošnjaških političnih predstavnikov, ki ga je pred tednom dni na Ilidži organiziral eden od voditeljev Trojke - predsednik Naroda in pravice Elmedin Konaković.

Redke so seje Zastopniškega doma Parlamenta FBiH. Še redkeje pa Doma narodov. Zakaj je tako?

Zukić: Res je, da se seje obeh domov Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine redko odvijajo. V zadnjem letu je bilo sprejetih le nekaj zakonov. Od tega števila je najpomembnejše, kot je sveženj energetskih zakonov, pripravila prejšnja vlada, nekateri zakoni pa ne bi bili sprejeti, če ne bi bilo glasov opozicije.

Vse to govori o poudarjeni nefunkcionalnosti trenutne oblasti v Federaciji, tako na ravni parlamentarne večine kot na ravni politik, ki stojijo za njimi. Dobi se vtis, da je vladajoča koalicija najbolj funkcionalna, ko je treba zadolžiti Federacijo, kjer bomo očitno priča negativnim rekordom v tem letu.

Ni nobenih predlogov niti s strani pozicije niti opozicije za sklic kakšne izredne seje, na kateri bi razpravljali o malignem in protidržavnem delovanju politikov iz RS, pa tudi iz Srbije. Ali pa da bi morebiti s kakšnim sklepom pozvali mednarodno skupnost, utelešeno v visokem predstavniku Christianu Schmidtu, naj razreši Milorada Dodika in vse tiste, ki podpirajo njegovo secesionistično politiko.

Zukić: Na žalost so v trenutni poziciji tudi tisti, ki so del protidržavnih politik, ki jih omenjate. Še večji problem je, da so takšni precej dominantni v odnosih med sedanjimi partnerji v oblasti. Očitno je gospod Dodik nesporno najvplivnejša figura v trenutni oblasti na državni ravni.

Gospod Čović ni to, kar je Dodik, vendar je tudi on ključna oseba, ko gre za oblast na ravni Federacije. Medtem ko so ostali partnerji v oblasti, predvsem Trojka, večinoma nemočni v odnosu do omenjenega dvojca. Od takšne pozicije ni mogoče pričakovati, da bo v tem trenutku učinkovito ustavila protidržavne politike niti da bo pozitivno odgovorila na morebitne pobude opozicije, ki bi šle v to smer.

Kako gledate na napovedano Resolucijo o genocidu v Srebrenici? Menite, da bo sprejeta, kakšen epilog bi lahko prinesla in zakaj Dodik in Vučić nenehno ponavljata, da je usmerjena proti srbskemu narodu in da bo po njenem sprejetju prišlo do aktivnosti, ki vodijo k ukinitvi RS?

Zukić: Sprejetje Resolucije o Srebrenici pošilja veliko sporočil, izjemno pomembnih za Bosno in Hercegovino, in zagotovo odpira prostor za nekatera nova poglavja v naši zgodovini. Za nas je izjemno pomembna opredelitev civiliziranega sveta, da gre v to smer. Žalosti dejstvo, da se je skoraj celotna srbska politika tako glasno opredelila, da je na drugi strani zgodovine.

Ne mislim, da je to usmerjeno proti srbskemu narodu. Vsekakor pa je proti sistemom, ki so bili neposredno ali posredno obsojeni za genocid. In tisti, ki ščitijo takšne sisteme, imajo razlog za skrb.

Kakšen je po vašem mnenju najustreznejši način boja proti Dodikovim težnjam po secesiji? Tudi Vučić se ne ograjuje več od njegovih namer, celo nasprotno, pravi, da bo Dodika podprl v vsem, kar počne?

Zukić: Secesionistične težnje so tako narasle, da je v tem trenutku izjemno težko najti hiter, učinkovit in neboleč način za vrnitev stvari v normalne tokove. In tu predvsem vidim odgovornost tistih, ki so s svojim popuščanjem in nespretnostjo dovolili, da so protidržavne sile toliko okrepljene.

Seveda ni nemogoče popraviti stvari. Za začetek morajo patriotske sile stopiti v eno fronto. Že prej sem govoril o potrebi po oblikovanju koncentracijske vlade, v kateri bi bile vse parlamentarne probosanske politične stranke. Prvi korak v boju proti združenim protidržavnim silam bi moralo biti enotnost patriotskih sil. Po tem bi zagotovo lahko močneje nastopili proti tistim, ki so kakor koli usmerjeni proti Bosni in Hercegovini.

Verjamem, da bi imela tako široka bosanska patriotska fronta daleč večjo moč v institucijah in bi postala resen in spoštovanja vreden sogovornik v domačih in regionalnih okvirih.

Ali dobivate vtis, da med bošnjaškimi in probosanskimi političnimi in intelektualnimi elitami ni dovolj zavedanja o tem, v kakšni nevarnosti sta pravzaprav prihodnost in obstoj države Bosne in Hercegovine ter praktično ponavljanje 1992-1995?

Zukić: Včasih je težko razumeti, da nekdo z našimi izkušnjami iz 90-ih na ta način podcenjuje trenutno nevarnost za državo. Današnji protagonisti srbskih velikodržavnih politik so povedali in napovedali tisto, česar obsojenci za genocid niso govorili na začetku in med 90-imi. Poleg tega javno prejemamo opozorila visokih svetovnih uradnikov, predvsem iz NATA in ZDA, pa tudi drugih - ki opozarjajo na možno ogrožanje miru v Bosni in Hercegovini.

Naše elite prelagajo odgovornost ena na drugo. Akademske elite na politične, opozicijske na pozicijske, trenutne oblasti na prejšnje in tako v krogu. Ne mislim, da bi morali biti v strahu. Vsi pa se moramo zavedati svoje odgovornosti in obveznosti, da državo Bosno in Hercegovino naredimo močnejšo in pripravljeno na soočenje z vsemi potencialnimi nevarnostmi.

Kakšno je vaše mnenje o delovanju Trojke na državni in federalni ravni oblasti? Ali dobivate vtis, da sploh niso zavedajo nevarnosti tega, kar počneta Dodik in njegovi privrženci, pa tudi Vučić s celotno oblastjo v Srbiji?

Zukić: Verjamem, da danes vsi vidijo nevarnost v Putinovem Dodiku. Vprašanje je le, koliko kdo vidi svoje odgovornosti v tem?! Od politike pogovorov in kompromisov smo prišli do najbolj zaostrene politične situacije, odkar obstaja tako urejena Bosna in Hercegovina. In zdaj smo zasuti z jalovimi medijskimi obsodbami Dodika s strani uradnikov Trojke, ki so kot da odobrene s strani koalicijskih šefov iz SNSD in HDZ.

Mislim, da protidržavnim politikam v določeni meri ugaja ustvarjanje lažne slike v javnosti, kako imajo tudi bosanske patriotske sile svoje prekaljene politične borce, ki imajo stvari pod nadzorom, v resnici pa gre večinoma za "tigre iz papirja".

Na koncu tega pogovora, kako gledate na Konakovićevo srečanje bošnjaških voditeljev na Ilidži?

Zukić: Da bi govorili o statusu Bošnjakov, moramo imeti v mislih našo trenutno pozicijo na ravni države in Federacije. Namreč, v tem trenutku v državnem Domu narodov le en bošnjaški delegat sodeluje pri odločanju, na ravni federalnega Doma narodov pa se preglasujeta dve tretjini bošnjaških delegatov. Kar pomeni, da so klubi Bošnjakov v domovih narodov potisnjeni v opozicijo in praktično razlaščeni.

Primeroma, stališča Kluba Bošnjakov v Domu narodov Parlamenta FBiH so popolnoma nepomembna za trenutno oblast. Bošnjaki lahko celo ne prihajajo na seje. Naš glas nikoli v zgodovini Federacije v tem domu ni bil tako razvrednoten!