ZLOČIN V BILJANIH Za več kot 260 ubitih civilov obsojena le ena oseba

(Patria) - Dan pred 11. julijem in obeleževanjem obletnice genocida v Srebrenici se spominjamo tudi zločina nad civilisti v Biljanih pri Ključu.

Napad na to vas se je začel v zgodnjih jutranjih urah 10. julija 1992, vodila pa ga je 17. lahka pehotna brigada Vojske Republike srbske (VRS) v sodelovanju z rezervnimi in aktivnimi policisti Policijske postaje Sanica. Ubitih je bilo okoli 260 bošnjaških civilistov, prebivalcev vasi Biljani. Med ubitimi je bilo tudi šest otrok. Najstarejša žrtev je bil 85-letni Bećo Ćehić, najmlajša pa štirimesečna dojenčica Amila Džaferagić.

Po podatkih Inštituta za pogrešane osebe BiH so bila množična grobišča, v katerih so našli žrtve iz Biljanov, večinoma odkrita konec leta 1995 in 1996. Prvo odkrito množično grobišče je Crvena zemlja I, iz katerega so ekshumirali šestnajst žrtev. Največje množično grobišče je jama Lanište I, iz katere so v obdobju od 5. oktobra do 15. novembra 1996 ekshumirali 188 žrtev. Na območju Biljanov so našli štiriintrideset posameznih grobov.

Novembra 2006 je Sodišče Bosne in Hercegovine obsodilo poveljnika Tretje čete saniškega bataljona v sestavu 17. lahke pehotne brigade VRS Marka Samardžijo na 26 let zapora, ker je "kot del širokega ali sistematičnega napada, usmerjenega proti civilnemu prebivalstvu, vedoč za tak napad, pomagal pri odvzemu življenja drugim osebam (umor)". S sodbo druge stopnje je bil Samardžija spoznan za krivega zapiranja in hude odvzema fizične svobode kot zločina proti človečnosti ter obsojen na sedem let zapora.

Za ta zločin so sodili članoma kriznega štaba Marku Ademoviću in Bošku Lukiću, ki sta bila obsojena za zločin proti človečnosti v Ključu, vendar sta bila za napad na Biljane oproščena. Tožilstvo BiH je za zločin v Biljanih bremenilo tudi nekdanjega poveljnika 17. lahke pehotne brigade Draga Samardžijo. Postopek proti njemu se nikoli ni začel, umrl pa je v Srbiji leta 2021.

Čeprav so pričevanja preživelih razkrila kontekst pokola v Biljanih, Marko Samardžija še vedno ostaja edina oseba, obsojena za ta zločin.

Iz UDIK-a pozivajo Tožilstvo BiH in vse druge pristojne institucije, naj pospešijo postopek vlaganja obtožnic, da bi bili storilci preganjani, žrtve pa končno našle mir.