Zločin v Biljanih: 260 ubitih, le ena obsodba

(Patria) - Na današnji dan pred 33 leti je bila vas Biljani pri Ključu prizorišče enega najhujših vojnih zločinov, storjenih nad bošnjaškimi civilisti v Bosni in Hercegovini. V zgodnjih jutranjih urah 10. julija 1992 so enote Vojske Republike srbske v sodelovanju z rezervnimi in aktivnimi pripadniki policije iz Sanice začele napad, v katerem je bilo ubitih okoli 260 civilistov.

Po podatkih Inštituta za pogrešane osebe BiH so bile žrtve pozneje najdene v številnih množičnih in posamičnih grobiščih. Največje množično grobišče, jama Lanište I, je bilo odkrito konec leta 1996, iz nje pa je bilo ekshumiranih kar 188 trupel.

Pokolj v Biljanih ostaja simbol nekaznovanega zločina. Do danes je bila izrečena le ena obsodba, specifično povezana s tem primerom. Sodišče Bosne in Hercegovine je leta 2006 obsodilo Marka Samardžijo, poveljnika Saniškega bataljona, pritožbeni senat pa mu je dve leti pozneje izrekel zaporno kazen sedmih let. Kljub teži zločina noben drug pripadnik vojaške in politične strukture, odgovorne za napad na Biljane, ni bil pravnomočno obsojen za konkretne zločine v tej vasi.

Za Biljane so se sodili tudi Marko Adamović in Boško Lukić, ki so bili spoznani za krive zločinov proti človečnosti v Ključu, vendar so bili za Biljane oproščeni. Nekdanji poveljnik 17. lahke pehotne brigade Drago Samardžija nikoli ni odgovarjal – umrl je v Srbiji leta 2021, brez začetka postopka.

V začetku leta 2025 je Sodišče BiH potrdilo obtožnico proti Jovu Kevcu, obtoženemu sodelovanja v zločinih v Gornjih in Donjih Biljanih. Sojenje poteka, tožilstvo pa napoveduje zaslišanje več kot 200 prič, kar kaže na globino in težo dokazov.

Pokolj v Biljanih ni le številka – za vsakim imenom stoji človeška zgodba. Ubitih je bilo tudi šest otrok. Med njimi štirimesečna Amila Džaferagić in njen štiriletni brat Almir, katerih trupli sta bili najdeni v naročju njune matere Besime v množičnem grobišču.

Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK), ki že leta dokumentira zločine, opozarja javnost, da Biljani ne smejo biti pozabljeni:

„Zlo, ki je doletelo ta kraj julija 1992, ne sme ostati nekaznovano. Apeliramo na institucije, da končno procesuirajo vse odgovorne.“

Ob obletnici se družine žrtev, aktivisti in državljani poklonijo ubitim. Biljani ostajajo rana, ki se ne celi – ne le zaradi izgube, ampak tudi zaradi odsotnosti popolne pravice.