Zakoni o Sudu BiH nesprejemljivi, dok se ne vrnejo izločene pristojnosti, Pendeševa je spremenila postopek, ne pa vsebine

(Patria) - Seja Doma narodov PS BiH je bila 4. junija prekinjena pri tretji točki, potem ko delegati pred tem niso podprli predloga zakona o spremembah zakona o financiranju institucij Bosne kot tudi ne predloga zakona o VSTV, katerega predlagatelj je bil Svet ministrov BiH. Spomnimo, za zakona je glasovalo sedem delegatov (po trije iz HDZ in SNSD ter Ilija Cvitanović), osem pa je bilo proti (klub Bošnjakov, Nenad Vuković iz PDP, Želimir Nešković iz SDS in Zlatko Miletić).

Seja naj bi se, kot je napovedal predsedujoči Nikola Špirić, nadaljevala prihodnji teden.

Tretja točka je bila zahteva delegatke Marine Pendeš (HDZ) za obravnavo predloga zakona o sodišču Bosne in Hercegovine po nujnem postopku. Pred prekinitev seje je zahtevala, da se ta zakon vendarle obravnava po rednem postopku. Ali se je tako odločila iz strahu, da bo zavrnjen, ali tudi zaradi kritik na besedilo zakona, ki jih je vsem klubom v PS BiH poslal vodja misije OVSE Brian Aggeler, ni pojasnila. V rednem postopku so možne spremembe zakonske rešitve, medtem ko v nujnem postopku ni amandmajev.

Tisto, kar je v svojem pismu navedel vodja misije OVSE vsem klubom obeh domov PS BiH 27. maja, velja tudi za predlog zakona o sodišču BiH, ki ga je v postopek vložila Pendeševa.

Kajti, kot v predlogu Predraga Kojovića manjkata dve pristojnosti Sodišča BiH, ki ju imata v veljavnem zakonu o sodišču BiH, je enako tudi pri predlogu Marine Pendeš. Svet ministrov BiH ni obravnaval zakona o sodišču BiH, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje BiH, a glede na predlog Pendeševe je težko pričakovati, da je spreminjala pristojnosti, ki jih je navedlo Ministrstvo za pravosodje BiH. Zato se kritika OVSE nanaša na vse predloge, ki so v postopku.

Misija OVSE je izrazila bojazen, da bi z izločitvijo dveh pristojnosti, kot je predvideno s temi predlogi, bistveno zožili pristojnost za:

- zavzemanje končnega in pravno zavezujočega stališča v zvezi s izvajanjem zakonov
Bosne in Hercegovine in mednarodnih pogodb na zahtevo katerega koli sodišča entitete ali katerega koli
sodišča Brčko distrikta Bosne in Hercegovine, kateremu je zaupano izvajanje zakonov
Bosne in Hercegovine in
- sprejemanje praktičnih navodil za uporabo kazenskega materialnega prava Bosne in
Hercegovine iz pristojnosti sodišča v zvezi s kaznivimi dejanji genocida, zločinov proti
človečnosti, vojnih zločinov in kršitev zakonov in običajev vojne ter posamezne kazenske
odgovornosti v zvezi s temi dejanji, po uradni dolžnosti ali na zahtevo katerega koli
sodišča entitete ali sodišča Brčko distrikta Bosne in Hercegovine.

"Misija poudarja, da bi ukinitev pristojnosti sodišča za zavzemanje pravno zavezujočega stališča o uporabi domačih in mednarodnih pravnih norm lahko imela znaten vpliv na
koherentnost sodne prakse in pravno varnost v že tako razdrobljenem sodnem sistemu.
Nadalje bi odvzem možnosti za sprejemanje praktičnih navodil o uporabi pravnih norm v primerih genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti lahko privedel do ustvarjanja dodatnih ovir pri pregonu primerov vojnih zločinov v BiH in otežil uresničitev sprave in tranzicijske pravice za najbolj ogrožene pripadnike družbe – žrtve vojnih zločinov. To bi bilo tudi v nasprotju z enim od osnovnih strateških ciljev revidirane državne strategije za delo na primerih vojnih zločinov, in sicer zagotoviti stalno usklajevanje sodne prakse v primerih vojnih zločinov, v interesu pravne varnosti in enakosti pred zakonom, ter bi se negativno odrazilo na rezultate prenosa več kot 1000 primerov vojnih zločinov z državne ravni na raven entitet in Brčko distrikta BiH.

Brez teh dveh pristojnosti bi Sodišče BiH ostalo prikrajšano za nujen element svojega
mandata, saj bi mu bilo onemogočeno, da ugotavlja zanesljive pravne standarde za druge
pravosodne institucije pri vodenju postopkov zoper storilce hudih kaznivih dejanj iz njegove izvirne pristojnosti, ki jih prepovedujejo zavezujoči mednarodni sporazumi.
Vključitev teh pristojnosti je nujna za odpravo nedoslednega tolmačenja in uporabe predpisov, ter je tudi nujen predpogoj za ustvarjanje usklajene domače sodne prakse. Iz tega razloga morajo te pristojnosti biti vključene v nov zakon. Zato morajo aktualne določbe člena 7, odstavka (3), točk (a) in (b) veljavnega zakona o sodišču BiH ostati v veljavi, izpuščene določbe pa je treba vrniti v njihovi aktualni obliki v predlog zakona", je navedel vodja misije OVSE v dopisu z dne 27. maja.

Kojović je imel sestanek s predstavniki OVSE, njegov predlog pa se bo znašel na seji Predstavniškega doma PS BiH 12. junija.

Isto zaskrbljenost je izrazila tudi predsednica Sodišča BiH Minka Kreho. Zato še enkrat ponavljamo, kakšno mnenje je zavzelo Sodišče BiH v zvezi z izločitvijo teh dveh pristojnosti, o čemer so obvestili Ustavnopravno komisijo PD PS BiH.