Zahteva Črni Gori zaradi objekta 'Vilina Vlas': Sindikat prosvete ne sme sodelovati s tistimi, ki zanikajo zločine

(Patria) - Nevladini organizaciji Center za državljansko izobraževanje (CGO) iz Črne Gore in Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) iz Bosne in Hercegovine sta včeraj poslali Sindikatu prosvete Črne Gore pobudo za prekinitev sodelovanja in umik rehabilitacijskega centra „Vilina Vlas“ pri Višegradu iz ponudbe turistične agencije „Prosvjeta“, katere ustanovitelj je ta Sindikat.

Prosvetni delavci in delavke imajo možnost odhoda na počitnice z družino v več objektov v Črni Gori in regiji. Omogočanje dostopnih počitnic, vključno s plačilom na obroke, kot tudi zagotavljanje brezplačnih počitnic s strani Sindikata prosvete, predstavlja pomemben vid podpore zaposlenim v izobraževanju.
Vendar pa CGO in UDIK menita, da mora biti izbira objektov usklajena tudi s temeljnimi etičnimi načeli, kulturo spomina in obveznostjo spoštovanja žrtev vojnih zločinov.

Bansko zdravilišče „Vilina Vlas“, oddaljeno približno 5 km od Višegrada, je med vojno v Bosni in Hercegovini bilo kraj pridržanja, mučenja in posilstev nesrbskega prebivalstva. Hkrati je bil to štab Milana Lukića, srbske formacije „Osvetniki“.
Poročilo posebnega Odbora Združenih narodov iz leta 1994 navaja, da je bilo med letom 1992 v tem objektu posiljenih okoli 200 žensk. Nekatere od njih so bile umorjene, nekatere pa so storile samomor. V tem objektu je bilo zlorabljenih in mučenih tudi 17 državljanov bošnjaške narodnosti iz kraja Sjeverin pri Priboju, oktobra 1992, s strani Milana Lukića in pripadnikov srbske formacije „Osvetniki“. V eni od sodb Sodišča BiH je ta objekt naveden kot „rehabilitacijski center, preurejen v ženski tabor, kamor so bile pripeljane ženske in dekleta, ki so bile sistematično maltretirane“.

Na žalost je bil samo eden od storilcev končno procesuiran, Željko Lelek, pravnomočno obsojen na 16 let zapora zaradi zločinov proti človečnosti, vključno s seksualnim nasiljem, storjenim v „Vilini Vlasi“, medtem ko so bili drugi večinoma obsojeni za druge zločine, ki so jih storili v Višegradu in okolici.

„Vilina Vlas“ je po vojni nadaljevala delovati kot rehabilitacijski center in kopališče. Vendar pa na samem objektu, niti v njegovi uradni predstavitvi, ni nobene informacije o vojnih zločinih, ki so se tam zgodili, niti spominskega obeležja, ki bi kazalo na trpljenje žrtev. S tem oblasti v tem bosanskohercegovskem entitetu zavestno in sistematično poskušajo izbrisati dejstva, zanikanje in normalizacija zločinov pa se dodatno poglabljata skozi turistično promocijo brez konteksta in spoštovanja. Mnogi gostje, ki danes prihajajo v ta objekt, ne vedo, da spijo v sobah in na posteljah, v katerih so pred tridesetimi leti potekala množična posilstva in umori. Mediji so poročali, da ni kraja ali sobe v hotelu „Vilina Vlas“, ki ne bi bila prizorišče zločina, edine spremembe pa so v prebeljenih stenah in zamenjanih vzmetnicah.

Takšno prakso je javno obsodila tudi regionalna REKOM mreža sprave, pri čemer je poudarila, da gre za prikrivanje zločinov in brisanje žrtev iz javnega prostora. Odzvala se je tudi Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini, ki je poudarila, da mesta trpljenja ne smejo biti predstavljena kot turistične destinacije brez resnice o tem, kaj se je v njih zgodilo.

Sindikat prosvete, kot organizacija z veliko družbeno odgovornostjo, mora upoštevati etične posledice svojih odločitev in partnerstev. Napotitev prosvetnih delavcev in delavk, med katerimi so lahko tudi preživeli vojnih travm, člani družin žrtev ali državljani, ki pričakujejo odgovoren odnos do preteklosti, v objekt, ki simbolizira sistematično seksualno nasilje in zločine proti človečnosti, predstavlja resno moralno in ugledno tveganje. Takšno sodelovanje se lahko razume tudi kot implicitna podpora politikam revizionizma in zanikanja zločinov, kar je nezdružljivo z vrednotami demokratične družbe.

Pomembno je poudariti, da ponudba za „Vilino Vlas“ ni na voljo na uradni spletni strani turistične agencije „Prosvjeta“, temveč se, po dostopnih informacijah, daje na zahtevo, kar odpira vprašanja transparentnosti pri delu in komunikaciji s članstvom, kot tudi dvom v zavestno prikrivanje tega sodelovanja.

Spomnimo, da je Pokojninski in invalidski sklad Črne Gore marca letos razdrl pogodbo z rehabilitacijskim centrom „Vilina Vlas“, po pobudi CGO-ja in UDIK-a, kot tudi velikega zanimanja medijev v Črni Gori in BiH. Zato CGO in UDIK pozivata Sindikat prosvete, da nemudoma postopi na enak način, pri čemer naj se ravna po načelih odgovornosti in spoštovanja do žrtev, ter da v prihodnje vzpostavi jasna merila za izbor turističnih objektov, ki vključujejo spoštovanje dostojanstva žrtev vojnih zločinov in odgovoren odnos do preteklosti.

Prekinitev sodelovanja bi bila znak odgovornega odnosa do preteklosti in doslednega spoštovanja žrtev vojnih zločinov, pa tudi potrditev, da Sindikat prosvete in agencija „Prosvjeta“ delujeta v skladu z etičnimi načeli, ki jih morata prenašati tudi na mlajše generacije.