Za 'neprovođenje odločb OHR-a' obtožnica, za izvajanje odločb iz Strasbourga potreben 'kompromis in soglasje'

Napisal: Istraga.ba

Zakaj je neizvajanje odločb Urada visokega predstavnika (OHR) kaznivo dejanje, neizvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga pa ni?

Če je za izvajanje sodbe iz Strasbourga nujno "politično soglasje", kot trdi Veleposlaništvo ZDA, zakaj je potem pozdravljeno vložitev obtožnice zoper Milorada Dodika zaradi neizvajanja odločbe visokega predstavnika Christiana Schmidta?

Torej, eno kaznivo dejanje se lahko pokrije s kompromisom, drugo kaznivo dejanje – ne more. Tako, približno, izgleda in zveni "mednarodno" pravo zahodnih veleposlaništev, ki se nahajajo v Sarajevu, in ki so pred nekaj meseci zagovarjala in dobila suspenz Ustave FBiH za en dan.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je 1. julija letos vsilil spremembe Kazenskega zakonika BiH. S temi spremembami je uvedel novo kaznivo dejanje – neizvajanje odločb visokega predstavnika.

"Uradna oseba v instituciji Bosne in Hercegovine, Federacije Bosne in Hercegovine, Republike Srbske, Brčko distrikta Bosne in Hercegovine, ali v kantonu, mestu ali občini ali lokalni skupnosti ali katerem koli organu lokalne uprave in samouprave, ali odgovorna oseba, ki ne uporabi, ne izvede, ne spoštuje odločbe visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, ali ki prepreči oziroma na drug način ovira uporabo, izvajanje ali izvršitev takšne odločbe, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do pet let", piše v določbah Kazenskega zakonika BiH, ki jih je vsilil Schmidt.

Po tem členu je Tožilstvo BiH vložilo obtožnico zoper Milorada Dodika v primeru "Ukaz".

"Spoštovanje zakonskega in ustavnega okvira ter podpora vladavini prava je bistvenega pomena za vsako demokratično družbo. To je obveznost za vsakogar, saj nihče ni nad zakonom. OHR poziva vse državljane in uradnike, naj spoštujejo zakone", je bil komentar OHR-ja po obtožnici zoper Dodika.

"Obtožnice Tožilstva Bosne in Hercegovine zoper Dodika in Lukića so pomemben korak pri izvajanju vladavine prava, ki je temelj vsake demokracije. Zakoni BiH veljajo za vse državljane.

Noben posameznik ne stoji nad zakonom. Pričakujemo od institucij BiH in vseh državljanov, da spoštujejo ustrezne postopke, vključene v spoštovanje teh zakonov", so navedli iz Veleposlaništva ZDA v BiH ob priložnosti obtožnice zoper Dodika.

A zdaj poglejmo, kakšne so reakcije na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi "Slaven Kovačević proti BiH". Prvič, večina vladajočih uradnikov, od SDP-ja, preko SNSD-ja, do HDZ-ja, je postavila pod vprašaj izvajanje te sodbe. Tukaj je, kaj piše v določbah Kazenskega zakonika BiH, ki jih je vsilil visoki predstavnik:

"Uradna oseba v instituciji Bosne in Hercegovine, Federacije Bosne in Hercegovine, Republike Srbske, Brčko distrikta Bosne in Hercegovine, ali v kantonu, mestu ali občini ali lokalni skupnosti ali katerem koli organu lokalne uprave in samouprave, ali odgovorna oseba, ki ne uporabi, ne izvede, ne spoštuje končne in zavezujoče odločbe Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, vključno z odločbo o začasnem ukrepu, končne in izvršljive odločbe ali začasnega ukrepa Sodišča Bosne in Hercegovine, Doma za človekove pravice Bosne in Hercegovine ali Evropskega sodišča za človekove pravice, ali ki prepreči oziroma na drug način ovira uporabo, izvajanje ali izvršitev takšne odločbe, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let", je navedeno v Kazenskem zakoniku BiH.

"Če želi Bosna in Hercegovina prihodnost znotraj evroatlantskih institucij, bodo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice morale biti implementirane, vendar se te sodbe lahko izvedejo le, če se lokalni politiki okrepijo in opravijo težko delo pogajanj, ustvarjanja soglasja in kompromisov", je navedeno v odzivu Veleposlaništva ZDA po odločbi v primeru "Kovačević proti BiH".

Torej, za neizvajanje odločb OHR-ja je treba odgovarjati, izvajanje odločb Evropskega sodišča v Strasbourgu pa je nujno "soglasje in kompromis".