Vrelo Bosne potrebuje malo več pozornosti pristojnih: Dotrajane lesene konstrukcije, zanemarjena ograja, neustrezni koši za odpadke

Zavarovano naravno območje KS Vrelo Bosne izgleda kot karkoli drugega, kot da je zavarovano in da nekdo skrbi zanj.

Kantonalna javna ustanova za zavarovana naravna območja, ki ji predseduje Asad Jelešković (NIP), je dovolila, da Vrelo Bosne izgleda zanemarjeno in neugledno, in kritike, ki jim jih namenjajo državljani, so povsem upravičene.

Sicer je vstop za domače goste 3 KM, za tuje državljane pa 6 KM. Za upokojence in otroke je 2 KM. Cenik je bil spremenjen oktobra 2023.

Kovinska ograja kompleksa Vrela Bosne je zanemarjena, vprašanje pa je, kdaj je bila nazadnje barvana.

Lesene konstrukcije okoli vodnih površin so nagnjene, dotrajane in razpokane.

Leseni mostovi so prav tako videli boljše čase, koši za odpadke pa nimajo vrečk in odpadki končajo na travi.

Glede na to, da je bilo zimsko obdobje in da sneg (ki ga ni bilo) in dež naredita svoje, in da je les podvržen spremembam, to vendarle ni izgovor tej javni ustanovi, da se ne potrudi in uredi to priljubljeno izletniško točko in oazo miru.

Ob samem Vrelu Bosne so postavljene mize, ki so videti kot bolšji sejem. To ni podoba, ki bi jo kdorkoli želel videti, ko pride v “zavarovano naravno območje”. Vrelo Bosne, pa tudi obiskovalci, si zaslužijo, da pristojni vložijo malo več truda.

Na primer, lokaliteta Stojčevac je bila več let zanemarjena, občina Ilidža pod vodstvom župana Nermina Muzurja pa je to območje v celoti revitalizirala, kjer je zdaj več obiskovalcev kot na Vrelu Bosne. Koliko je urejen Stojčevac, kaže tudi tekma, ki jo občina Ilidža letos organizira na tem območju, kjer se odzove več kot 500 tekačev.

Če direktor Jelešković ne zna organizirati dela in urediti Vrelo Bosne, lahko vsekakor za nasvet vpraša župana Muzurja in mu bo z veseljem pomagal.

Prav s podporo občine Ilidža se je v začetku tega meseca začela rekonstrukcija dotrajane razsvetljave na Vrelu Bosne.

(A.V.)