Poveličanje vojnih zločincev kot politično orodje: Nevarne sporočila iz Hrvaške proti BiH

(Patria) - Prihajajoče predsedniške volitve v Republiki Hrvaški, državi članici Evropske unije, prinašajo zaskrbljujoče trende, piše portal Negatorji genocida.

Čeprav bi pričakovali, da bo predvolilna kampanja v demokratični državi osredotočena na gospodarski razvoj, socialna vprašanja in evropske integracije, se v resnici ponovno uporablja narativ poveličevanja vojnih zločincev kot sredstvo za pridobivanje volivcev, zlasti tistih z dvojnim državljanstvom v BiH.

Ta problem presega meje Hrvaške in globoko sega v notranja vprašanja BiH, žali žrtve vojnih zločinov ter spodkopava odnose med državama.

Nedavni primer je podpora kandidata Mosta in župana Sinja Mire Bulja obsojenemu vojnemu zločincu Slobodanu Praljku.

Njegova objava, opremljena s simboli Hrvaške republike Herceg-Bosne (HRHB) in fotografijo Praljka, je sprožila ostre odzive.

Rasti sine enkrat boš vedel, samo rasti, dočakal boš! HRHB ❤️

Slobodan Praljak, 1945-2017 🙏 pic.twitter.com/rE0T3hIQgo

— Miro Bulj (@MiroBulj) November 29, 2024

Praljak, obsojen za zločine proti človečnosti med vojno v BiH, je odgovoren za preganjanje, mučenje in etnično čiščenje Bošnjakov v okviru združenega zločinskega podviga.

Njegov samomor v sodni dvorani Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je ostal simbol kljubovanja pravici, a tudi opomin o teži njegovih dejanj.

Predstavljajmo si podoben scenarij, v katerem politik iz Avstrije poveličuje nacistične zločince – takšno dejanje bi bilo nepredstavljivo in takoj obsojeno.

Vendar se v državah Balkana glorifikacija vojnih zločincev na žalost pogosto normalizira, pravosodni organi, kot je Tožilstvo BiH, pa ostajajo nemi.

Takšno vedenje sproža legitimna vprašanja o resnični zavezanosti Hrvaške evropskim vrednotam.

Kako je mogoče, da politiki v državi članici EU javno poveličujejo obsojene vojne zločince brez resnih posledic?

Še več, to ustvarja globoke rane med žrtvami in vnaša dodatne napetosti v že tako zapletene odnose med BiH in Hrvaško.

Poveličevanje zločincev ni in ne more biti del evropske poti. Če EU resnično ostane nema na takšne pojave, se lahko žrtve in državljani upravičeno vprašajo, ali se je EU obrnila stran od pravice ter dopušča neofašistične težnje.

Nujno je takojšnje ukrepanje, da se prepreči nadaljnje degradiranje moralnih in pravnih načel, ki jih Evropa simbolizira.