Spoznajte Ozrena, doslej neznanega pajka, ki so ga odkrili na bosanski planini

(Patria) - Nova, doslej neznana vrsta pajka, ki so jo našli v jamskem kompleksu Mokra Megara, bo dobila znanstveno ime po planini Ozren, s čimer se to območje trajno vpisuje v svetovno znanstveno dediščino. Po Maglajskem golemašu, ki prav tako prebiva na tej lokaciji, spektakularno odkritje še ene endemične vrste na Ozrenu dodatno potrjuje izjemno naravno vrednost tega območja.

To je le eden od številnih pomembnih rezultatov raziskav biotske raznovrstnosti, opravljenih v zadnjem letu, ki bodo predstavljeni na VI. konferenci mreže za varstvo narave v Bosni in Hercegovini. Poleg Ozrenskega pajka bodo na konferenci, ki bo potekala 8. in 9. novembra 2024. leta v Doboju, predstavljeni tudi drugi pomembni izsledki raziskav netopirjev, ptic, dvoživk, plazilcev, žuželk ter rastlin, gliv, mahov in alg.

Opravljene raziskave biotske raznovrstnosti Ozrena govorijo v prid varovanju te planine, ki je po prostorskem načrtu Republike Srbske predvidena za status narodnega parka. Na drugi entitetni liniji, v Federaciji BiH, je jamski kompleks Mokra Megara že v postopku razglasitve za zavarovano območje.



Vrh Gostilj je trenutno edini zavarovani del planine Ozren, razglašen leta 2021 kot zavarovano nahajališče zdravilne rastline trava iva. Tradicionalno nabiranje te zdravilne rastline na Ozrenu, ki poteka vsako leto septembra, je bilo leta 2018 uvrščeno na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, s čimer je pridobilo mednarodno priznanje za svoj kulturni in ekološki pomen.

"Odkritja na Ozrenu v senci naraščajoče represije"

Kljub bogastvu naravnih in kulturnih vrednot se Ozren sooča z resnimi izzivi zaradi načrtovanih geoloških raziskav, usmerjenih v izkoriščanje niklja in kobalta. Lokalno prebivalstvo se boji, da bi rudarske dejavnosti lahko nepovratno uničile življenjsko okolje, vključno s kakovostjo voda, s katerimi ta planina obiluje. Zato sta na konferenci načrtovana dva panela, ki bosta ponudila globlji vpogled v znanstvene in državljanske perspektive upravljanja z naravnimi viri, tako na Ozrenu kot v regiji.

Strokovni panel bo vključeval ugledne znanstvenike, kot sta prof. dr. Ljiljana Tomović z biološke fakultete Univerze v Beogradu, prof. dr. Ivan Dragičević z rudarsko-geološko-naftne fakultete Univerze v Zagrebu in prof. dr. Dalibor Ballian z gozdarske fakultete Univerze v Sarajevu.

"Na konferenci bodo govorili tudi državljani, predstavniki organizacij civilne družbe, ki trpijo vse večje pritiske zaradi delovanja podjetij, vključenih v raziskovanje in izkoriščanje rudnih surovin. Pričevanja o odpuščanjih, medijskem linču, lažnih obtožbah, poskusih podkupovanja ter zadnja policijska zaslišanja članov združenj z Ozrena kažejo na naraščajočo represijo in resne kršitve osnovnih državljanskih pravic. Dodatni pritisk prihaja tudi iz urada visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini, Christiana Schmidta, ki je v poročilu Varnostnemu svetu ZN poudaril, da bi lahko odločitve ustavnega sodišča o državni lastnini negativno vplivale na tuje naložbe, s čimer je jasno postavil ekonomske interese rudarskih podjetij pred pravice državljanov," so sporočili iz mreže za varstvo narave v BiH.

Vse to kaže, da se narava in družba, tako v obeh entitetah v BiH kot v širši regiji, soočajo z verjetno največjim izzivom od vojne do danes. Prav zato konferenca, ki jo organizirata Združenje državljanov Fojničani in Mreža za varstvo narave v BiH, pridobiva poseben pomen, je bilo navedeno.