Pred "revizijo" sodbe v Strasbourgu: Kdo je kdo v primeru "Kovačević"?

Piše: Istraga.ba

Primer, ki ga je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu sprožil Slaven Kovačević, ki se je pritoževal, da je njegova aktivna volilna pravica ogrožena, se je spremenil v pomembno politično tekmo zunaj in znotraj meja BiH, v kateri so vsi dejavniki, ki oblikujejo politično resničnost v naši državi, vključno z Uradom visokega predstavnika, pokazali svoj pravi obraz.

Preden je sodišče avgusta odločilo v korist Kovačevića, skoraj nihče ni pripisoval velikega pomena temu primeru. Po seznanitvi z zaključki sodišča, v katerih je navedeno, da so konstitutivni narodi v BiH privilegirani in da državljani živijo v "etnokraciji", se je začela ofenziva Zagreba, HDZ BiH in OHR-ja oziroma ameriškega veleposlaništva v Sarajevu, s ciljem rušenja primera "Kovačević".

Takšna reakcija ni izhajala iz strahu, da bo potrditev sodbe "Kovačević" privedla do reforme državne ustave v smeri zmanjšanja tistih elementov, ki omogočajo lažje vodenje etničnih kot državljanskih politik v BiH, temveč iz bojazni, da bo sodba preprečila spremembo načina izvolitve članov Predsedstva BiH, kot jo zahteva Dragan Čović, v smeri dodatnega krepitve etničnih politik.

Vsi so v tem smislu prevzeli naloge, HDZ naj bi sodbo rušil skozi mehanizme državnih institucij, Zagreb in OHR (s podporo ameriškega veleposlaništva) pa neposredno v Strasbourgu.

Prva in najpomembnejša naloga v tem smislu, ki jo je prevzela predsedujoča Sveta ministrov Borjana Krišto, je bila, da Bosna in Hercegovina vloži pritožbo sodišču, saj brez tega vsi drugi koraki ne bi imeli smisla.

Da bi se to doseglo, je bilo treba dokazati, da imajo agentke BiH pred ESČP, Monika Mijić, Jelena Cvijetić in Harisa Bavčić, legitimnost za vložitev pritožbe. Realna ovira je bila, da sta bili v tistem trenutku vršilki dolžnosti agentki, njun mandat pa je bil podaljšan večkrat, kot je bilo dovoljeno po Zakonu o upravi BiH (člen 55a).

Sodišče je 31. oktobra od Sveta ministrov zahtevalo, da se izjasni, ali imata agentki Mijić in Bavčić legalno in legitimno akreditacijo. Čeprav se Svet ministrov ni izjasnil, je predsedujoča Krišto samoiniciativno poslala dopis sodišču, da imata agentki legalno akreditacijo.

Kot odgovor na takšno dejanje je namestnik predsedujočega Sveta ministrov in minister za obrambo Zukan Helez poslal pismo s nasprotnim stališčem, v katerem je dejal, da Svet ministrov kot kolektivni organ ni sprejel nobene odločitve o statusu agentk.

Kljub temu je sodišče 14. decembra odločilo, da primer posreduje Velikemu senatu, verjetno ob znatnem lobiranju Hrvaške.

Aktivno vlogo pri preprečevanju rušenja sodbe "Kovačević" je prevzela opozicija v Sarajevu, medtem ko so se stranke Trojke večinoma držale ob strani iz strahu, da ne bi razjezile partnerjev v državni in federalni vladi. Poleg pisma, ki ga je Zukan poslal ESČP, pomembnejšega dejanja ni bilo.

Tako je Svet ministrov marca ponovno imenoval Moniko Mijić za vršilko dolžnosti agentke, čeprav zakon izrecno navaja, da je vršilec dolžnosti lahko imenovan le dvakrat zapored za obdobje treh mesecev. Trojka bi lahko otežila položaj Mijićeve vsaj do zaključka postopka, vendar se je odločila drugače.

Agresiven pristop uradnega Zagreba se je kazal v tem, da je premier Andrej Plenković javno začel izpodbijati vse dosedanje sodbe Sodišča v Strasbourgu, ki so bile izdane proti BiH, in jih imenoval za "izdelane", kar je poslalo več kot jasno sporočilo, da hrvaška politika ni tako zelo prepričana v izid.

Zato se je z namenom rušenja sodbe "Kovačević" in na doslej ne zabeležen način delovanja OHR-ja, angažiral tudi visoki predstavnik Christian Schmidt s posredovanjem odvetnikov v Londonu. Obrnil se je na sodnike Velikega senata z prošnjo, da kot "tretja stran" sodeluje v sodnem postopku, kar mu je bilo na koncu tudi odobreno. Hkrati je javnost lagal, da ga je sodišče povabilo in da bo nastopil nepristransko.

Na koncu je vsebina pisma, naslovljenega na sodišče, v smislu vsebinske presoje sodbe, šokirala celo največje Schmidtove kritike. Visoki predstavnik je dejal, da bi potrditev sodbe lahko privedla do destabilizacije, da Slaven Kovačević pa posredno ruši Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. Njegov nastop je bil tako škandalozan, da so ga kritizirali celo predstavniki Trojke.

Na koncu je primer "Kovačević" prisilil vse akterje v Bosni in Hercegovini, da odprejo svoje karte do konca, dokazal je, da Zagreb porabi vse zmogljivosti svoje zunanje politike za BiH, da sodbe ESČP veljajo le, če jih je mogoče razlagati v korist HDZ-ja, in potrdil, da ameriško veleposlaništvo vodi hinavsko politiko do Bosne in Hercegovine.