Organizacija združenih narodov in Evropska unija morata preprečiti "mirnodobno" agresijo na BiH

Napisal: Sifet Kukuruz

Institucije Evropske unije bi morale sprejeti ustrezne sankcijske ukrepe ali vsaj javno ošteti Hrvaško kot svojo članico, ker otežuje ali poskuša preprečiti izvršitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, čigar izvršitev bi prispevala vsaj delni sanaciji učinkov agresije, genocida, etničnega čiščenja in drugih množičnih zločinov, storjenih v BiH, in hkrati preprečila ponovno prebujanje sil zla v prihodnosti.

Evropska unija nima pravice ostati nema na ravnanje svojih članic, ki zagovarjajo in promovirajo politične principe in načela, ki niso v skladu z evropskimi civilizacijskimi vrednotami in pravnimi standardi, kaj šele, da bi poniževale in zanikale same temelje Evropske unije.

Še posebej takšnega ravnanja svojih članic Evropska unija ne bi smela tolerirati v odnosu do držav, ki so v procesu pristopanja k Evropski uniji in do katerih je prevzela obveznost zagotavljanja pomoči pri izvajanju ustavnih reform in implementaciji evropskih pravnih standardov.

Evropska unija bi izgubila vsakršno verodostojnost, če bi nekaznovano dopuščala svojim članicam, da v svojem ravnanju na mednarodnem področju zagovarjajo in promovirajo principe, ki so popolnoma tuji in celo zanikajo temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija.

Prav tako bi morali organi ZN, predvsem Generalna skupščina in Varnostni svet, končno sprejeti ukrepe proti članicam ZN, ki v meddržavnih odnosih ravnajo v nasprotju s cilji in načeli iz Listine ZN.

Države podpisnice daytonskega mirovnega sporazuma, Republika BiH, Republika Srbija in Republika Hrvaška so poleg članstva v ZN, obveznost, da svoje prihodnje odnose temeljijo v skladu s cilji in načeli iz Listine ZN, prevzele tudi s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma, ki v 1. členu določa, da bodo strani svoje odnose izvajale v skladu z načeli, izpostavljenimi v Listini Združenih narodov, zlasti da bodo spoštovale suvereno enakost druga druge.

Eno od temeljnih načel Listine ZN je tudi prepoved vmešavanja v zadeve, ki spadajo v okvir notranje pristojnosti vsake države. Ne more biti nobenega dvoma ali dileme, da vprašanje spremembe državne ustave in volilne zakonodaje spada med vprašanja, ki se nahajajo na vrhu seznama vprašanj, ki spadajo v okvir notranje pristojnosti vsake države, tako tudi države BiH kot članice ZN.

Hrvaška in Srbija v svojih odnosih do BiH nenehno kršita Listino ZN, medtem ko Hrvaška kot članica Evropske unije dodatno krši in zanika tudi evropske pravne standarde, ovirajoč njihovo vzpostavitev v BiH. Še več, poleg tega, da ovira vzpostavitev evropskih pravnih standardov v BiH z izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Hrvaška s civilizacijsko konceptom legitimnega predstavljanja zagovarja vzpostavitev principov, ki so v neposrednem nasprotju z evropskimi pravnimi standardi in s katerimi se ti standardi zanikajo.

ZN in EU imata obveznost ukrepati in preprečiti ravnanje njunih članic, s katerimi se podkopavajo temelji, na katerih se gradijo. Ni dvoma, da bi nekakšen ukrep sledil, če bi bil v uradni proceduri tudi uradno zahtevan.

Potrebno je le v imenu BiH uradno zahtevati od ZN in EU, da se takšni ukrepi končno sprejmejo. In skrajni čas je, kajti če mednarodna skupnost ni ukrepala leta 1992, da bi preprečila vojno agresijo, potem bi zagotovo morala preprečiti "mirnodobno" izvajanje agresije na BiH.