V FBiH primanjih 200.000 delavcev za ohranitev pokojninskega sistema, delodajalci zahtevajo nujne ukrepe

(Patria) - V Federaciji Bosne in Hercegovine za ohranitev obstoječih delovnih procesov primanjkuje okoli 40.000 delavcev, medtem ko strokovnjaki za ohranitev sistema pokojninskega zavarovanja opozarjajo, da primanjkuje okoli 200.000 delavcev, vprašanje reindustrializacije in ohranitve domače delovne sile pa je danes vprašanje dolgoročne stabilnosti ekonomskega in socialnega sistema, je sporočil pobudnik ideje o reindustrializaciji FBiH in član ESV FBiH Adnan Smailbegović.

Poudaril je, da problem pomanjkanja delovne sile ni več izključno vprašanje gospodarstva, temveč vprašanje delovanja celotnega družbenega sistema, vključno s pokojninskim in zdravstvenim sektorjem.

„Če nimamo dovolj zaposlenih ljudi, dolgoročno ne bo imel kdo polniti pokojninskih skladov, financirati zdravstvenega sistema in nositi ekonomskega razvoja države. O tem moramo govoriti odprto in brez olepševanja resničnosti,“ je sporočil Smailbegović.

Posebej je bilo poudarjeno, da ima Federacija BiH danes eno najnepovoljnejših razmerij med številom zaposlenih in upokojencev v Evropi. Po dostopnih podatkih na enega upokojenca pride le okoli 1,15 zaposlenega delavca, medtem ko je evropsko povprečje okoli 1,7, posamezne evropske ekonomije pa imajo celo več kot tri delavce na enega upokojenca. Po izjavah pristojnih vodij se razmerje med številom zaposlenih in upokojencev v FBiH iz leta v leto slabša, tako da je od leta 2023, ko je število upokojencev znašalo 444.666, število zaposlenih pa 541.261, število brezposelnih na evidenci Zavoda za zaposlovanje pa 273.229, kar pomeni 1,22 zaposlenega na enega upokojenca oziroma 1,98 zaposlenega na enega brezposelnega. V letu 2025 se je število upokojencev znatno povečalo in je znašalo 465.392, število zaposlenih 547.390, brezposelnih pa 255.482, kar govori o razmerju zaposleni/upokojenci – 1,17, in zaposleni/brezposelni – 2,14. Celo če bi se vsi brezposelni z evidence Zavoda za zaposlovanje takoj zaposlili, kar je seveda nemogoče, bi v tem primeru razmerje znašalo 1,72 zaposlenega na upokojenca.

„To ni statistični problem, temveč vprašanje vzdržnosti sistema. Če želimo doseči evropsko povprečje in dolgoročno stabilizirati pokojninski in ekonomski sistem, potrebujemo okoli 200.000 delavcev več, kot jih imamo danes,“ je izjavil Smailbegović.

Opozoril je tudi na nenehno odhajanje delovno sposobnega prebivalstva, še posebej mladih ljudi, ki zaradi pomanjkanja perspektive zapuščajo Bosno in Hercegovino.

„Ljudje ne odhajajo samo zaradi plač. Odhajajo, ker ne vidijo varnosti, stabilnosti in možnosti, da tukaj načrtujejo svojo prihodnost. In prav zato si ne moremo več privoščiti luksuza čakanja in odlašanja resnih ekonomskih odločitev. Kot ključen odgovor na obstoječe izzive je potrebno dolgoročno vlaganje v industrijsko osnovo te države, torej potreba po sistemski reindustrializaciji in močnejšem razvoju proizvodnih zmogljivosti,“ je poudaril Smailbegović.

Poudaril je, da ima industrija osrednjo vlogo pri razvoju gospodarstva, saj neposredno generira največje število delovnih mest in sproži celotno verigo drugih dejavnosti, od transporta in logistike do energetike in storitev.

„Reindustrializacija ni vprašanje ene industrije ali enega sektorja. Ena tovarna ne odpre samo delovnih mest znotraj svojih obratov, temveč sproži celotno lokalno gospodarstvo,“ je dejal Smailbegović.

Kot prednostne ukrepe je navedel privabljanje tujih naložb, spodbujanje domačih podjetij k naložbam in širjenju proizvodnje, zmanjšanje obremenitev na delo ter povečanje produktivnosti in naložb v tehnologijo, pa tudi resne reforme v šolskem sistemu. Prepočasni smo kot sistem in izjemno nekonkurenčni na regionalnem in širšem trgu, še posebej evropskem. Ne sledimo dovolj zelenim reformam, evropskim politikam glede zelene energije, zamudili smo in zamujamo priložnost za povečanje konkurenčnosti s subvencijami iz Načrta rasti, nezadostno sledimo pravilom trga v EU in številni drugi ukrepi kažejo na potrebo po resnih sistemskih posegih, da bi se stanje izboljšalo. Govorimo o reindustrializaciji, ker aktivnejše spodbujanje industrije, poleg omenjenega, vključuje tudi vprašanja modernizacije, digitalizacije, uporabe umetne inteligence, hitrejšega in učinkovitejšega finančnega poslovanja, modernizacije na splošno.

Eden ključnih poudarkov je tudi sistematična gradnja stanovanj za delavce z namenom zadržanja domače delovne sile.

„Stanovanja za delavce niso socialni ukrep, temveč resna razvojna in industrijska politika. Danes mnogi mladi, tudi ko delajo, nimajo realne možnosti, da bi kupili stanovanje. To neposredno vpliva na odločitev, da zapustijo državo. Ustvariti jim moramo pogoje, da tukaj vidijo prihodnost in da želijo ustvarjati v svoji državi. Ko človek ve, da lahko s svojim delom reši stanovanjsko vprašanje, takrat ostati v Bosni in Hercegovini postane realna in vzdržna odločitev. Cilj gradnje stanovanj za delavce je omogočiti delavcu, da za največ 100.000 KM kupi primerno stanovanje, ki ga bo odplačeval naslednjih 15 do 20 let z obrestmi v povprečju 600 KM. Najuspešnejše države na svetu resno vlagajo v stanovanja, infrastrukturo in kakovost življenja delavcev, ker vedo, da brez ljudi ni gospodarstva. Konkurenca v okolici je res očitna in velika. Sosednje in druge države izvajajo resne strategije privabljanja delovne sile z zvišanjem izdatkov, preusmerjanjem stroškov, boljšo zdravstveno in socialno zaščito, stanovanjskimi rešitvami za mlade, spremembami v delovno-pravnem okolju in drugim, in če tudi mi v BiH ne bomo prilagajali svojih predpisov, bomo ostali nekonkurenčni in preprosto brez modela, da bi motivirali in zadržali naše ljudi, da delajo v svoji državi. Delodajalci sami ne morejo spremeniti tega okolja tako, da bi zvišali dohodke svojih delavcev, ker gre tu za vprašanje trga, produktivnosti, konkurenčnosti in drugega. Moramo biti razumni in partnersko razmišljati o prihodnosti gospodarstva in države kot celote,“ je izjavil Smailbegović.

Poudarjeno je bilo tudi, da bo v določenem obdobju potrebno angažiranje tuje delovne sile zaradi pomanjkanja domačih delavcev na trgu, vendar to ne more predstavljati trajne zamenjave za domačo delovno silo.

„Tuji delavci niso in ne morejo biti zamenjava za domačo delovno silo. Celo poskus, da bi pomanjkanje delovne sile tam, kjer je najbolj nujno, nadomestili s tujo delovno silo, vidimo, da ne daje ustreznih rezultatov. Za primerjavo, medtem ko v vsej BiH kvote za delo tujcev znašajo okoli sedem tisoč, v državah v okolici in širše s podobnimi gospodarstvi število tujih delavcev dosega celo 120.000 do 200.000. Lahko pomagajo, da sistem danes deluje, vendar samo domača delovna sila, ki ostaja in se razvija tukaj, lahko zagotovi dolgoročno stabilnost gospodarstva in družbe. To sta dve različni stvari in ju ne smemo mešati,“ je dejal Smailbegović.

Poudarjeno je bilo, da Bosna in Hercegovina nima več prostora za odlašanje resnih ekonomskih reform in strateških odločitev.

„Vsako leto, v katerem ne ukrepamo, dodatno slabi sistem in poglablja vrzel med Bosno in Hercegovino ter razvitimi evropskimi gospodarstvi. Danes odločamo, kakšno državo bomo imeli čez dvajset let. Ne govorimo samo o ekonomskih kazalnikih. Govorimo o tem, da mladi ljudje ostajajo tukaj, da imajo družine varnost, da podjetja vlagajo in da Bosna in Hercegovina postane država, v kateri je mogoče načrtovati prihodnost. Če želimo stabilno gospodarstvo, višje plače in manj odhodov ljudi, potem moramo resno razpravljati o proizvodnji, produktivnosti in reindustrializaciji. Brez močnega gospodarstva ni močne družbe. Trenutno so določene pobude iz tega paketa odšle na pristojna ministrstva in pričakujemo kmalu poziv k nadaljevanju posvetovanj in razvijanja pobud, zaradi pomembnosti teh vprašanj pa bomo zahtevali, da se razmotrijo tudi na eni od prvih naslednjih sej Ekonomsko-socialnega sveta FBiH. Industrializacija, pa tako tudi reindustrializacija, zahteva jasne reforme, predpise, prilagoditev na notranjem in zunanjem trgu, spodbujanje malih podjetij kot podporo večjim sistemom, torej resne, širše posege, da bi motivirali tako delodajalce kot delavce, da na vsak način vlagajo tukaj v državo in da tam iščejo svoje trajne rešitve,“ je zaključil Smailbegović.