Tožilec Ćazim Hasanspahić deset let v predalu skrival zadevo vojnega zločina proti Draganu Čoviću

Državni tožilec Ćazim Hasanspahić je deset let v predalu hranil zadevo vojnih zločinov proti vodji HDZ BiH Draganu Čoviću. To je ugotovljeno potem, ko je bil Hasanspahić prejšnji teden razrešen s položaja tožilca v oddelku za terorizem in premeščen v oddelek za organizirani kriminal.

Po informacijah preiskave je zadeva proti Draganu Čoviću datirana v leto 2016. Kako je namesto v oddelku za vojne zločine končala v spisih tožilca, zadolženega za terorizem, za zdaj ni znano. V obdobju, ko je bila zadeva oblikovana, je oddelku za vojne zločine vodila Gordana Tadić, ki bo leto kasneje postala vršilka dolžnosti glavne državne tožilke.

V zadevi proti Draganu Čoviću tožilec Hasanspahić ni izvedel nobenega pomembnega dejanja, določeno časovno obdobje pa zadeva sploh ni bila evidentirana v TCMS, elektronskem sistemu za upravljanje zadev. Ta zadeva je, kot izvemo, povezana z dokumenti, ki so bili objavljeni že prej in se nanašajo na Čovićevo vlogo pri izkoriščanju Bošnjakov, zaprtih v taboriščih združenega zločinskega podviga Herceg-Bosna.

Že leta 2013 je Federalna televizija objavila dokument s haaško oznako, v katerem je navedeno, da je Čović zahteval, naj mu upravnik zapora, v katerem so bili zaprti Bošnjaki, pošlje delovno silo v mostarski Soko.

"Prosim vas, da nam za potrebe ZI Soko omogočite izvzem desetih zapornikov, z namenom opravljanja določenih del – dvig in postavitev zaščitne ograje okoli ZI Soko… Varovanje zapornikov bo opravljala Funkcija varnosti ZI Soko Mostar", piše v spornem dokumentu z dne 22. junija 1993, ki ga podpisuje Dragan Čović.

Po tem je Dragan Čović gostoval v oddaji Nedjeljom u 2 na HRT. Na vprašanje urednika in voditelja oddaje Aleksandra Stankovića, ali je dokument pristen, je Čović odgovoril: "Možno, nikoli ne boste našli mojega podpisa ali česa obremenjujočega, kar bi bilo povezano z mano (…) vse, kar sem delal od leta 1992 do 1995, je bilo več kot častno." Na ugotovitev, da so ljudje tja prihajali prisilno in brezplačno, je odgovoril, da v vojni "nihče ni delal za denar" in da "na noben način niso doživljali kakršne koli neprijetnosti ali da se z njimi ravnalo nečastno".

Nekaj let kasneje so zagrebške Novosti našle več prič, ki so pričale o tem primeru. Med njimi je bil tudi Samir, ki je bil aretiran v Stocu. Pripadniki hrvaških sil so ga odpeljali na peturno zaslišanje v Dretelj, nato pa je končal v eni od vojašnic. Bil je eden od približno 50 bošnjaških intelektualcev, ki so doživeli podobno usodo. V prvem obdobju so ga odpeljali na prvo bojno črto, da je kopal jarke, iz katerih je HVO streljal na Armijo BiH, vsakodnevno se izpostavljajoč smrtni nevarnosti.

"Delal sem vsaj tri mesece v kompleksu Soko. Vsake toliko časa so nas nekaj dvignili, delali smo po potrebi," je povedal nekdanji zapornik.

Na začetku so čistili prostore in okolico, nato pa je začel delati z mojstrom kot steklar. Med delom v kompleksu Soko je doživljal verbalne grožnje stražarjev.

Delo na tej zadevi pa Tožilstvo BiH nikoli ni intenziviralo.

Tožilec Hasanspahić je sicer tudi pod drobnogledom Urada disciplinskega tožilca, ker je za potrebe tožilca Džermina Pašića in nekdanjega tožilca Dubravka Čampare prek potnih nalogov spremljal preiskovalce Tožilstva BiH, ki so delali na zadevah, za katere sta bila Pašić in Čampara zainteresirana, čeprav ju nista zadožila.