Trojka kot totalitarna kamarila in premier (m)Uk ne zanima usoda državljanov, sta pa navdušena nad cilji Čovića in Dodika

Piše: Muamer Bandić, poslanec v skupščini KS in član glavnega sveta Stranke za BiH

Vse laži, obmane, bahavost in koruptivno delovanje počasi prihajajo na dan z vztrajnim zavračanjem oktroirane oblasti, da skliče nujno tematsko sejo, posvečeno poslabšanemu varnostnemu položaju v Kantonu Sarajevo. Hkrati iste stranke v našem Apsurdistanu zahtevajo zamenjavo ljudi, odgovornih za varnost, v povsem drugem kantonu.

Po vrsti hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom in pogostih streljanj cinično zveni izjava nevidnega kantonalnega premierja (m)Uka, da sarajevski državljani ne hodijo zvečer ven zaradi mraza, ne pa zaradi strahu za lastno življenje. Premier, kot najbolj odgovorna oseba, ki upravlja naša življenja, ima neizpodbiten talent, da izgine iz javnosti, in ko se pojavi, ne zveni, milo rečeno, kot resen in odgovoren javni uslužbenec, bolj kot lik, ki ga opisujejo Čolini verzi “ti živiš v oblakih mala in do tebe ne dopira moj glas...”. V tem primeru do našega premierja ne dopre glas sarajevskih državljanov, bol družin žrtev, niti ga ne gane, kaj si državljani mislijo.

Opozicijske stranke so v skladu s poslovnikom skupščine Kantona Sarajevo zahtevale sklic nujne tematske seje skupščine Kantona Sarajevo. Ne zato, ker mislimo, da bo ena seja rešila vse nakopičene probleme, ampak da kot najvišji zakonodajni organ odpremo nekatera pereča vprašanja in spodbudimo izvršno oblast, da končno začne reševati nekatera vprašanja v interesu sarajevskih državljanov. Najpomembnejše vprašanje pa je varnost naših otrok, nas in naše prihodnosti.

Vztrajno zavračanje oktroirane oblasti v Sarajevu, da sploh razpravlja o družbenih problemih v širšem političnem forumu, kaže, da tej oblasti ni v interesu javni interes, temveč izključno interes ozkega klientelističnega kroga genetsko predodrejenih posameznikov. Kakršne koli floskule javno izlivajo o enakosti, preglednosti ali parlamentarni demokraciji, trenutna politična kamarila, ki vodi Kanton Sarajevo, je najbolj udobna, ko stvari „rešuje“ na kavarniških srečanjih, v ožjem krogu izbrancev, kjer ni nikogar, ki bi postavljal kakšna logična, a občutljiva vprašanja. Njihova cona političnega udobja je tam, kjer jim ni treba odvzemati besede, izklapljati mikrofonov, slišati kritik ali izganjati izvoljenih poslancev na ulico.

Vrh v Laktaših ni nikakršen eksces, temveč model političnega delovanja Trojke, ki ga dosledno uporabljajo na vseh ravneh oblasti, tudi v Kantonu Sarajevo. Tipično totalitaristično je, da se nekaj zagovarja in propagira javno, povsem drugo pa se dela tajno za kulisami. Če se spomnimo, so na enak način nekoč na tržnici prevarali enega največjih Bosancev in Hercegovcev v sodobni politični zgodovini naše države – Bogića Bogičevića, danes pa je v istem prizemnem interesnem mlinu tudi prof. dr. Ismet Gavrankapetanović. Včasih jim javno uide kakšna resnica, kot je tista, da bodo reševali probleme javnih oddajnikov, a šele ko jih bodo nadzorovali preko svojih zanesljivih ljudi. Nato izjave pravdajo z lapsusi, kot da ne vedo, o čem govorijo, medtem ko hkrati zavestno in zlonamerno uporabljajo pravosodje, da bi pritiskali na novinarje in medije, ki si upajo pisati o njihovih aferah.

Na enak način poteka tudi eden najdražjih infrastrukturnih projektov v Kantonu Sarajevo, obnova tramvajske proge. Dejstvo je, da nihče nima vpogleda v pogodbe s kitajskimi izvajalci. Dejstvo je, da je nedavno skupščinska večina sprejela novo zadolževanje v višini 35 milijonov evrov, nikomur pa ni jasno pod kakšnimi kreditnimi pogoji, niti za kakšna dela!?

Druga stvar, o kateri se ne govori, je, da je do zdaj rekonstruirana proga dana v promet, čeprav nikoli ni bil opravljen tehnični pregled, kar je zakonska obveznost. Proga kot taka predstavlja potencialno varnostno tveganje za vse udeležence v prometu, pa tudi za njene uporabnike – državljane Sarajeva. Prav tako neupoštevanje zakonskih postopkov predstavlja potencialno pravno in finančno tveganje, saj je z amaterskim vodenjem procesa odprt prostor, da se za vsak prihodnji incident, povezan s progo, vloži tožba zoper Kanton Sarajevo in zahteva povrnitev škode.

Od ljudi, ki ne razumejo niti osnovnih poslovniških postopkov, kaj šele zakonov ali ustavnih vprašanj, ne pričakujte, da se bodo resno ukvarjali s pravnimi zadevami in posledicami teh opustitev. Glede na to, kako deluje ta oktroirana oblast, bomo verjetno morali čakati, da nekdo tragično izgubi življenje, da bi se tudi ta vprašanja reševala. Najhuje pri vsem je, da je oblast tako bahava, da ne želi niti razpravljati o teh stvareh, ker ji je preprosto boljše zaščititi od odgovornosti in sodišča javnosti zaposlene posameznike, kot pa reševati probleme, ki delajo življenje sarajevskih državljanov nevzdržen.

Morda, če bi šlo za državljane Širokega, Laktašev, kakšnega zeta ali bratranca reformiranega in evropskega koalicijskega partnerja, bi izkazali večjo mero zaskrbljenosti, empatije in agilnosti pri reševanju problemov. In močno dvomim, da bi v teh primerih kantonalni premier dajal tako cinične, skorajda Grunfovske izjave.

Vse, kar si sarajevski državljani želijo od kantonalnih oblasti, je, da skrbijo zanje in se borijo zanje z enakim žarom, s katerim skrbijo in se borijo za blaginjo genetsko predodrejenega sodnika ustavnega sodišča BiH Vukoje ali večnega direktorja BHANSA, Čovićevega zeta Primorca. Morda jih je njihov legitimni angel s pomočjo OHR-ja zadolžil s fotelji, vendar naj ne pozabijo, da so jim sarajevski državljani zaupali na besedo.