Trojka nikoli ni imela zaupanja državljanov, zdaj je izgubila zaupanje svojih mentorjev

Piše Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak

Aktualni dogodki na domači politični sceni potrjujejo, da je nedavni obisk pomočnika ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Jamesa O'Briena v Bosni in Hercegovini marsikaj ne le spremenil, ampak tudi zmotil.

Postalo je očitno, da sporočil, ki jih je O'Brien med obiskom poslal, nekateri tukajšnji politiki niso razumeli ali pa so jih razumeli napačno. Ali gre za pomanjkanje diplomatskih izkušenj ali splošno nerazumevanje politike kot umske dejavnosti, je manj pomembno. Vendar pa je pomembno in ga ni mogoče prezreti dejstvo, da je domača politična scena po tem obisku vse manj domača in vse bolj postaja mednarodna.

Pred omenjenim obiskom so namreč glavni akterji političnih procesov v BiH, utelešeni v Miloradu Dodiku, Draganu Čoviću in voditeljih Trojke, že dogovorili svoj "načrt poti" in se dobro premaknili v pripravljalna dela za njegovo uresničitev. Vendar pa se je izkazalo, da sam "načrt poti", ki je bil mukotrpno usklajen v Mostarju, Konjicu, Laktaših, Bakincih in drugih manj znanih turističnih destinacijah v BiH, sam po sebi ni zadostno zagotovilo uspeha.

Seveda to ne bi smelo presenetiti, saj sta "načrt poti" zasnovala dva glavna akterja politične krize v BiH – Milorad Dodik in Dragan Čović, medtem ko je imela Trojka pri vsem tem vlogo politično povsem dezorientiranega "naključnega mimoidočega", ki je v pomanjkanju politične vizije, zrelosti in odgovornosti pristajal na vse zahteve omenjenega dvojca.

Vendar pa po O'Brienovem obisku sporazumi Dragana Čovića in Milorada Dodika, doseženi v prisotnosti voditeljev Trojke, začenjajo resno propadati. Razvoj situacije v zadnjih nekaj dneh je zanesljiv dokaz, da so tudi sami mentorji Trojke spoznali škodljivost njenega obstoja in delovanja, tako glede lastnih interesov kot glede interesov države BiH, in da so bili preprosto prisiljeni sami prevzeti vlogo Trojke.

Ko so spoznali, da je Trojka pripravljena Dodiku in Čoviću izročiti celo tisto, česar politike, katerih sledbeniki so, niso mogle doseči niti v Daytonu leta 1995, so mentorji Trojke sklenili, da jo potegnejo na klop in sami stopijo na teren. Aktualna politična dogajanja potrjujejo prekletstvo, ki Trojko spremlja že od njene nasilne politično-pravne vzpostavitve, torej oktroirane, in sicer, da se Trojka v bistvu ne sprašuje o ničemer, niti o ničemer ne odloča, kar je bilo jasno vidno tako v podaniškem odnosu Trojke do Dodika in Čovića, kot tudi v odnosu samih mentorjev do dejanj Trojke.

Obnašanje politikov Trojke in njihova pripravljenost, da izpolnjevanje želja dokazanim političnim destruktivcem predstavijo kot nov model političnega delovanja in konstruktivnega angažmaja na evropski poti BiH, je povzročilo povsem realno nevarnost, da se Miloradu Dodiku in Draganu Čoviću, poleg finančnega in varnostnega sektorja, v zelo kratkem času izročijo Predsedstvo BiH, Ustavno sodišče BiH, volilni zakon BiH, Južna interkonekcija, Centralna volilna komisija BiH ter državna lastnina, kar je bilo za mentorje Trojke očitno nesprejemljivo.

Da bi se ta nevarnost odpravila, so bili mentorji Trojke primorani sprejeti nekatere odločitve in preprečiti Trojki, da v svojem političnem romantizmu in avanturizmu usodo države BiH in njenih državljanov izroči v roke tistih, ki več kot desetletje odprto delujejo ne le proti interesom države BiH, ampak tudi na njeno uničenje.

Čeprav sta Milorad Dodik in Dragan Čović izkazovala navdušenje nad vključitvijo Trojke v oblast, ki jima je dala trdno obljubo, da bo pod geslom političnega kompromisa popolnoma kooperativna in politično servilna, se danes zdi, da omenjeni dvojec ni mogel niti sanjati, da bosta namesto Trojke kot koalicijska partnerja dejansko dobila njene mentorje, ki so sposobni potegniti poteze, s katerimi bodo kot hišo iz kart podrli vse njune sanje, katerih uresničevanje sta voditelja Trojke v preteklem letu dni tako podpihovala, da sta celo Dodika in Čovića uspela privesti v stanje zavedanja, da je njuna moč absolutna in neomejena.

Vendar pa razvoj dogodkov kaže, da bi namesto vrhunca politične moči lahko oba, skupaj s Trojko, namesto tega končala v prepadu lastnih iluzij in političnih zablod. Z zadnjimi odločitvami OHR-ja in ameriške administracije so mentorji Trojke onemogočili, da bi izpolnila najpomembnejše želje Milorada Dodika in Dragana Čovića.

Tako Dragan Čović ne bo dobil volilnega zakona BiH po svoji meri, legitimnega predstavljanja v Predsedstvu BiH, niti ne bo mogel uresničiti svojega načrta z Južno interkonekcijo, ostal pa bo, skupaj z Miloradom Dodikom, kot tudi voditelji Trojke, prikrajšan za politično kontrolo nad CIK-om.

Hkrati Milorad Dodik ne bo mogel preprečiti sprejetja sodne odločbe za nespoštovanje odločitev OHR-ja, ne bo uresničil svojega dolgoletnega cilja, da bi podredil Ustavno sodišče BiH, niti da bi izločil visokega predstavnika, prav tako pa ne bo dobil državne lastnine. Prav tako se mu resno iz rok izmika četrti delegat v Domu narodov BiH, kot kulminacija izpraznitve njegove napihnjene politične moči pa sledi sprejetje Resolucije o genocidu v Srebrenici v Generalni skupščini ZN, ki bi za prihodnost entitete RS, katere predsednik je, lahko imela daljnosežne posledice.

Vse to kaže, da je projekt politično-pravno nasilne namestitve Trojke v oblast, brez demokratičnega legitimiteta, povzročil resne posledice, ne le za demokracijo in vladavino prava v BiH, ampak tudi za verodostojnost mednarodne skupnosti. V tem smislu je treba razumeti tudi preobrat v obnašanju visokega predstavnika Christiana Schmidta, kot tudi neuspešno negodovanje nekaterih evropskih hinavcev glede zadnjih sprememb in dopolnitev volilnega zakona BiH.

V luči aktualnih političnih dogodkov je edina dilema, ki se pojavlja, ne ali, ampak kdaj in pod kakšnimi okoliščinami bodo mentorji onemogočili Trojki, da ostane na oblasti, glede na to, da se je celo v odnosu do svojih mentorjev izkazala za "trojanskega konja", ki je pripravljen kočiji, ki jo Dodik in Čović potiskata v prepad, dati dodatno pospešitev.

V zelo kratkem obdobju so nastale okoliščine, ki so mentorje Trojke prepričale, da morajo "trojanskega konja" privezati, preden politični avanturizem Trojke povzroči nepopravljivo škodo tako glede njihovih interesov kot glede interesov države BiH.

Postaja očitno, da je v mednarodnem redu nastopil nov "politični zagon", ki lahko resno vpliva na preoblikovanje politične scene v BiH. Vendar pa se samo po sebi postavlja vprašanje – ali so politične sile, ki imajo demokratični legitimitet, a so izključene iz oblasti, iz lastnih izkušenj kaj naučile in ali so pripravljene odgovoriti številnim izzivom, ki se v aktualni politični krizi postavljajo pred državo BiH.

Vse kaže, da je politična kriza, ki sta jo Dodik in Čović povzročila z uporabo Trojke kot pogonskega goriva, hkrati tudi nova priložnost za državo BiH.