Transparentnost - kletva ali karma Trojke

Napisal: Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak

Stranke Trojke so oblast prevzele predvsem na narativu o boju proti kriminalu in korupciji. V predvolilni kampanji so voditelji strank Trojke uradno napovedali nekompromisno vojno kriminalu in korupciji, vojno do uničenja. Ta moto, kot nekakšen ideološki dejavnik, so stranke Trojke pripeli na svoje zastave in stopili pred državljane, državljani, željni boljšega življenjskega standarda in socialne pravičnosti, pa so ta narativ brez velikega oklevanja sprejeli.

Vendar pa se že danes kaže, da je platforma o boju proti kriminalu in korupciji pretežka za stranke Trojke in da se jim ruši na glavo. Postalo je jasno, da je ta narativ v resnici sam po sebi bil in ostal visoka korupcija in da je služil izključno predvolilnim namenom. Kot se zgodi pri vsaki prevari, so stranke Trojke zelo hitro od velikega zaupanja prešle v fazo ogromnega razočaranja državljanov, ki vse bolj začenjajo spoznavati, da je omenjeni narativ bil in ostal sredstvo obmane in da so bili državljani le izkoriščeni za prevzem oblasti.

Dejanja aktualne oblasti potrjujejo, da je Trojka zelo spretno izkoristila nabrano nezadovoljstvo državljanov, jim obljubljala nekompromisni boj proti kriminalu in korupciji ter boljše življenjske standarde. In ni skrivnost, da boljšega življenjskega standarda ne more biti brez zmanjšanja kriminala in korupcije na družbeno sprejemljivo raven.

Trojka je državljanom obljubljala zakone, s katerimi bi zagotovila maksimalno transparentnost procesov v javnem sektorju in zaposlovanje na javne funkcije najsposobnejših in najkakovostnejših kadrov. Državljanom je bila obljubljena meritokracija, dostavljena pa jim je bila sofisticirana oblika nepotizma, strankarskega zaposlovanja in kadrovanja.

Namesto zakonov, ki bi vzpostavili vladavino prava in socialno pravičnost, je Trojka državljanom dostavila zakone, ki so "mrtva črka na papirju" in kadre, ki so "živi primer" kriminala in korupcije.

V svoji vojni proti kriminalu in korupciji je Trojka na prvo frontno linijo poslala ministre in direktorje javnih podjetij in ustanov, ki so padli na prvem testu. Nekateri od njih so končali v zaporu, javna skrivnost pa je, da se proti nekaterim še vedno vodijo preiskave. Zato voditeljem strank Trojke ne preostane drugega, kot da ustvarijo nov narativ in prepričujejo javnost, da so njeni kadri, da bi bili uspešni v boju proti kriminalu in korupciji, morali sami postati korumpirani, da so kot v nekem akcijskem filmu zaradi uspeha operacije morali predhodno sami vstopiti v svet kriminala, da bi ga bolje spoznali od znotraj in ga na koncu uničili. Vendar pa se zdi, da je problem nastal v trenutku, ko so se kadri Trojke preveč vživeli v vlogo.

Prav zaradi takšnega odnosa do kriminala in korupcije se je nekoč najmočnejše orožje Trojke danes izkazalo za smrtno nevarnost za samo Trojko, ki v takšni obliki, kot je danes, težko preživi volitve leta 2026. Narativ o transparentnosti in boju proti kriminalu in korupciji se je danes kot kletva in karma zrušil na Trojko.

Povedati je treba, da poleg neiskrenih in številnih neizpolnjenih obljub Trojko od začetka spremlja ena "prirojena napaka", ki se kaže skozi prepričanje, da je transparentnost enako vladavini prava. Namreč, Trojka je napačno razumela pomen zakonov, verujoč, da zakoni služijo samo za zagotavljanje transparentnosti družbenih procesov. Vendar pa osnovni pomen zakonov ni zagotavljanje transparentnosti procesov, temveč krepitev družbene odgovornosti, predvsem pa krepitev odgovornosti pri trošenju javnega denarja.

O kakšni kronični anomaliji v percepciji transparentnosti gre, najbolje potrjuje dejstvo, da se je transparentnost pod aktualno oblastjo razvila do te mere, da se proračunska sredstva danes trošijo nezakonito in to na popolnoma transparenten način. Tako je Trojki uspelo združiti nezdružljivo - transparentnost in nezakonitost. Od napovedanega dobrega angela je Trojka čez noč postala "angel z napako".

V predvolilni kampanji se je Trojka prisegala na transparentnost, po prevzemu oblasti pa je številne pogodbe večmilijonske vrednosti razglasila za tajne in jih skrila pred očmi javnosti. Vendar, čeprav so državljani prikrajšani za možnost vpogleda v omenjene pogodbe, niso prikrajšani za priložnost, da kriminal in korupcijo vidijo "z golim očesom".

Nekoč je bila možnost vpogleda v kriminal privilegij tožilstev, sodišč in oseb, ki delajo v specializiranih institucijah za preiskovanje kriminala in korupcije ter so posebej usposobljene in izobražene za prepoznavanje teh družbeno škodljivih praks. Vendar pa danes, v času vladavine Trojke, imajo državljani "privilegij" nezakonitost, oziroma kriminal in korupcijo opazovati v živo.

Praksa političnega delovanja strank Trojke in njenih koalicijskih partnerjev po volitvah kaže, da je Trojka v svoji vojni proti kriminalu in korupciji uporabila tradicionalno metodo, verujoč, da se "klin najbolje izbija s klinom". Tako je Trojka od napovedanega primera boja proti kriminalu in korupciji postala zgled kriminala in korupcije.

Državljani so na potezi, leto 2026 pa je priložnost, da pokažejo, ali še vedno verjamejo v Trojkin koncept boja proti kriminalu in korupciji.

Če bo po splošnih volitvah stanje ostalo nespremenjeno, potem je povsem upravičeno postaviti vprašanje značaja družbe same. Rezultati volitev bodo dali odgovor na vprašanje, ali smo družba, ki proizvaja korumpirane politike, oziroma ki je primerna za kriminal in korupcijo, ali pa gre za družbeno anomalijo minljivega značaja in kratkega trajanja.