Nihče ne neha bankrotirati v Nemčiji

(Patria) - Število stečajev podjetij v Nemčiji v prvih treh četrtletjih letošnjega leta je doseglo najvišjo raven v zadnjih enajstih letih.

Kdo je najbolj prizadet in ali se bo razmere kmalu izboljšalo, jutri piše Deutsche Welle.

»Val insolventnosti se nadaljuje. Še posebej mala in srednja podjetja zaostajajo v težavah,« je minuli petek citirala agencija Reuters glavni analitik Nemške gospodarske in trgovinske zbornice (DIHK) Volker Treier.

Študija DIHK je pokazala, da se skoraj vsako tretje podjetje z manj kot 20 zaposlenimi boji poslabšanja poslovne situacije. Ta podjetja predstavljajo približno 85 odstotkov vseh podjetij v državi.

Istega dne (12.12.2025.) je Zvezni statistični urad sporočil, da je do konca septembra nemška sodišča prijavila 18.125 zahtevkov za začetek stečajnega postopka nad podjetji – skoraj 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S tem je bilo število stečajev podjetij v Nemčiji v prvih treh četrtletjih 2025. leta najvišje v zadnjih enajstih letih.

Da so še posebej ogrožena mala podjetja, potrjuje tudi profesor Steffen Müller. Insolventnosti se »v veliki meri odvijajo v sektorju malih podjetij,« je poudaril vodja raziskav insolventnosti na Leibnizovem inštitutu za ekonomske raziskave v Halleju v pogovoru za DW.

Glede na število zaposlenih je »povprečna velikost deset zaposlenih, vendar je večina podjetij še manjša.«

Čeprav v tej obravnavi nima odločilne vloge, se trenutni val stečajev vidi tudi v zasebnem sektorju. V Nemčiji se je lani povečalo tudi število osebnih insolventnosti. V prvih treh četrtletjih tekočega leta je bilo zabeleženih 57.824 primerov potrošniške insolventnosti – več kot osem odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Čeprav »lešinar stečajev« večinoma kroži nad malimi podjetji z le nekaj zaposlenimi, se je zaradi povečanja insolventnosti pri partnerskih in kapitalskih družbah znatno povečalo tudi število izgubljenih ali resno ogroženih delovnih mest. To je izračunal Leibnizov inštitut za ekonomske raziskave, ki je za tekoče leto ocenil približno 170.000 prizadetih delovnih mest. Pred pandemijo korone jih je bilo manj kot 100.000.

Klaus-Heiner Röhl, ekonomist Inštituta nemškega gospodarstva v Kölnu, ne bi želel preceniti vpliva tega trenda na trg dela. Čeprav, kot je zapisal, »insolventnosti prispevajo k rahlo povečani brezposelnosti, razvoj situacije ni dramatičen.«

Nekaj drugače na to gleda Steffen Müller. Po njegovih izračunih je v letu 2025 treba »računati s približno 200.000 prizadetimi delovnimi mesti – kar je relativno veliko. V letih pred pandemijo jih je bilo približno pol manj.« Del teh delovnih mest »se bo verjetno dejansko ukinil, saj insolventnosti vodijo v zaprtje podjetij.«

Kljub temu pa opozarja tudi na to, da se mnoga delovna mesta odpirajo v drugih podjetjih. Učinki na trg dela so »na splošno znosni. Ne smemo pozabiti, da v procesu tržnega čiščenja pogosto pride tudi do prehoda delavcev iz slabih v dobra podjetja.«

Za Müllerja trenutne številke niso povsem nepričakovane: »Na splošno bi lahko pričakovali rast števila insolventnosti. Kljub temu razsežnosti nekoliko presenečajo.« Ni niti Klaus-Heiner Röhl presenečen: »V načelu je bil tak razvoj pričakovan, glede na trajanje ekonomske šibkosti bi število insolventnosti lahko bilo tudi večje.«

Röhl razlogov za veliko število stečajev ne vidi le na strani podjetnikov: »Glavni razlog je verjetno skoraj triletno počasno gospodarstvo, s stagnirajočim ali rahlo padajočim gospodarstvom.«

K temu prispevajo tudi cene energije, vojna Rusije v Ukrajini in prehod na podnebno nevtralnost, kar dodatno otežuje poslovanje podjetjem. »V kakšni meri sta politika z zakasnelimi reformami in posamezna podjetja z zakasnelimi prilagoditvami prispevala k težavam, je težko kvantificirati,« pravi Röhl.

Müller prav tako ne želi kriviti le ene strani: »Razlogi za insolventnost so vedno zelo individualni.« Težave pogosto nastanejo zaradi posameznih napačnih odločitev, kot so slaba izbira izdelkov, spori med vodstvom in zaposlenimi, spori z pomembnimi lastniki ali drugimi deležniki.

- Ko se temu pridružijo močno naraščajoči stroški, strukturne spremembe, geopolitične negotovosti in carine, posamezne šibkosti in napake hitreje vodijo v insolventnost. Popolnoma zdrava, dobro pozicionirana podjetja, ki spadajo med najboljša v svoji panogi, morajo izginiti izključno zaradi slabših okoliških pogojev – to se verjetno ne zgodi pogosto – poudarja Müller.

Združenje stečajnih upraviteljev in nadzornikov v Nemčiji (VID) trenutno situacijo vidi relativno sproščeno. Predsednik VID Christoph Niering je za Nemško tiskovno agencijo dejal: »Po nadomestnih učinkih iz obdobja korone in s tem povezanem porastu insolventnosti se razvoj ponovno normalizira. Kljub temu to še ni preobrat trenda, je pa luč na koncu predora.«

Podobno izraža tudi Müller: »V letu 2026 se bomo verjetno gibali približno na visoki ravni iz leta 2025. To pa je le pogojno dobra novica, saj smo počasi prišli v rdečo cono.« Torej, poslabšanj ne bi smelo biti. Kajti pogled na ključno skupino partnerskih in kapitalskih družb kaže: »S podobnimi razsežnostmi smo se soočali zadnjič pred 20 leti.«

Svetlo točko vidi tudi ekonomist Röhl: »Če bo prihodnje leto gospodarstvo zraslo za približno en odstotek, kot pričakujejo različni inštituti, bi se moralo tudi število insolventnosti umiriti.« Kljub temu se zmanjšanje števila insolventnosti ne bo zgodilo samo po sebi: »Strukturni problemi, kot so ameriške carine, konkurenca iz Kitajske in stroški energije, ostajajo prisotni.«