Pričač u slučaju Dobrovoljačka: Pod pritiskom zaslišan na Dan državnosti BiH, zapisnik podpisal brez branja

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

„Poklican sem bil na zaslišanje na tožilstvo BiH 25. novembra 2020. To je državni praznik, Dan državnosti. Bil sem sam s preiskovalcem SIPA-e in neko žensko, ki je tipkala. Bil sem pod pritiskom. Prvič sem bil v tožilstvu, nisem imel očal, zapisnik sem sicer podpisal, a ga nisem prebral. Želel sem čim prej oditi,“ je danes dejal priča tožilstva BiH Hazim Bahtanović na naroku v primeru Dobrovoljačka.

Ne glede na to je tožilec Mladen Vukojičić zapisnik o tem zaslišanju vložil kot dokaz tožilstva BiH. Bahtanović je pričal o dogodkih 2. in 3. maja 1992. Vukojičić ni pokazal zanimanja, da bi pojasnil situacijo o pritisku, ki ga je Bahtanović imel med dajanjem izjave.

Bahtanović je povedal, da sta se on in fantje iz njegove ulice Urjan Dedina samoorganizirali in da sta stražila.

„Naš položaj je bil specifičen. Tranzit, judovsko pokopališče, Vrbanja most... To je bil naš rejon. Od aprila smo se samoorganizirali. Preživeli smo prve barikade, druge, granatiranje, ostrostrelce, prihod tankov,“ je dejal Bahtanović.

Povedal je, da sta imela dve postaji, preko katerih sta 3. maja slišala, da se 2. armada izseljuje, in da sta se on in še nekaj fantov spustila do Skenderije, do Ledene dvorane, od koder sta opazovala, kaj se dogaja.

Tožilec Vukojičić se je skliceval na zapisnik o zaslišanju in Bahtanovića prosil, naj pove, po čigavem naročilu sta šla do Skenderije, a Bahtanović je dejal, da ni bilo naročila in da sta samo slišala o tem selitvi, poučena ob grozotah od 2. maja pa sta se spustila, da bi pospremila kolono.

Govoreč o 2. maju, je Bahtanović dejal, da so mimo njunih hiš peljali tanki JLA in da je tisti dan umrl njegov prijatelj.

„Spustili so se pod Tranzit. Žestoki boji so bili. Tisti dan sta moja dva kolega zažgala tank na Tranzitu. Jaz sem se približal, kolikor sem lahko, a nisem mogel golorok na tank. Eden od njiju je bil Vlatko Marković. Sarajevo so branili tudi Bošnjaki, Srbi in Hrvati,“ je dejal Bahtanović, ki je v nekem trenutku pričanja tudi zajokal.

Obrambam je potrdil, da se mu zaveda, da so tistega 2. maja tanki krenili proti predsedstvu BiH, da so preko medijev izvedeli, da je predsednik Alija Izetbegović aretiran in da se nahaja v Lukavici.

Potrdil je, da je dajanje različnih enot pod nadzor Teritorialne obrambe potekalo zelo počasi in stihijsko, ter da so posamezne enote ostajale izven nadzora države.

Danes je v primeru Dobrovoljačka pričal tudi Ismet Bajraktarević, ki je bil leta 1992 načelnik skupne službe občine Stari Grad Sarajevo, rekoč, da je bil tistega 3. maja v Dobrovoljački, kjer je bil tudi ranjen.

„Namenil sem se proti Dobrovoljački, ko sem videl, da še nekateri ljudje iz občine gredo tja, da vidijo, kaj se dogaja. Bili smo na dvorišču v Mjedenici. Kolona je peljala, nato se je ustavila. Približevali so se jim ljudje in iskali orožje. Če bi se jaz lahko približal, bi ga iskal,“ je dejal Bajraktarević.

Poudaril je, da tistega 3. maja ni imel stika s Hamidom Bahom, takratnim poveljnikom TO Stari Grad, in da ni bilo nikakršnih naročil, ter da ljudje, zbrani ob Dobrovoljački, niso bili v vojaški formaciji.

„Kakšen vojaški položaj. Tam so bili državljani, ne rečem, da ni bilo tudi pripadnikov TO, a kako naj jaz vem, kdo je in kdo ni. Devedeset odstotkov ljudi je bilo v civilnih oblačilih,“ je poudaril Bajraktarević.

Tožilec Vukojičić se je skliceval na prejšnjo izjavo in zatrdil, da je priča prej govoril, da je videl pripadnike TO, kako odvzema orožje. Kasneje je obrambam dejal, da se je kolokvijalno lahko reklo za vsakega, ki je bil tam, da je teritorijalec.

„Pa, eto, bil sem tudi jaz. A nisem bil član TO,“ je dejal Bajraktarević.

Tudi on je potrdil, da so z položajev JLA med aprilom in majem delovali po Sarajevu.

„Pa to je splošno znano. Granatiralo se je. Mimo moje hiše sta bili dve zadeti na Kovačih. Granatiran je bil center mesta, pri banki (Centralna banka BiH), pri Svetlosti... 2. maja je gorela pošta,“ je dejal Bajraktarević, govoreč, da se mu zaveda, da so v tistem obdobju obstajale različne skupine, ki niso bile pod nadzorom nikogar, kot so Cacina, Ćelina, Jukina...

On je danes dejal, da je nekdo iz te kolone streljal nanj, da je bil splošen metež, ter da ga je prijatelj odpeljal v neko dvorišče in da po tem ne ve, kaj se je zgodilo.

Sojenje v tem primeru se nadaljuje 22. aprila 2026.