Pričač Tamaš je vedel, da 28. aprila JLA ne obstaja več, iskal zaščito, ker dela tudi v Federaciji!?

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Veselko Tamaš, priča tožilstva BiH in tožilcev Milanka Kajganića in Mladena Vukojičića pred sodiščem BiH, je danes pričal v primeru Dobrovoljačka, v katerem, kot opozarjamo, tožilstvo BiH dokazuje, da Alija Izetbegović ni bil ujet 3. maja in da kolona, ki je zapuščala poveljstvo Druge vojaške oblasti na Bistriku, ni bila legitimna vojaška tarča, kar je bilo ugotovljeno v Haagu in na sodiščih v Londonu in na Dunaju.

Tamaš je danes iskal zaščito, tako da se njegova fotografija ne objavlja in da se njegovo ime in priimek ne navajata v medijskih poročilih!? To je podprl tudi tožilec Vukojičić, ki je pojasnil, da je ta zahteva vložena, ker Tamaš dela po vsej Federaciji, zato se boji za svoje delo in varnost svoje družine.

Priča ni mogla konkretno podkrepiti takšne zahteve, zato je sodni senat pod vodstvom Darka Samardžića to zahtevo zavrnil. Vse obrambe so se predhodno uprle temu predlogu za zaščito pričevanja Tamaša, ker za to ni podlage.

Tamaš je pričal o svojih spoznanjih glede dogodkov 3. maja, pa tudi 2. maja, ko je bil iz vojašnice Viktor Bubanj v BOV poslan v Drugo vojaško oblast.

„Rekli so nam, da je poveljstvo na Bistriku napadeno, zato so tri pehotna bojna vozila (BVP) in dve bojni oklepni vozili (BOV) krenili iz Viktorja Bubnja. Na mostu na Skenderiji smo na desni strani videli štiri ranjene vojake. Eden je mahal z roko, zato nam je poveljnik Šaban Hajdarević ukazal, da jih poberemo. Na nas so streljali iz grmovja, moj brat Željko, ki je bil na kupoli transporterja, pa je streljal nazaj,“ je dejal Tamaš.

Priča ni želela povedati, ali je preko zveze slišal, da so se v tem delu že prej vodili boji, je pa dejal, da so po tem, ko so ranjence odpeljali v vojaško bolnišnico, preko zveze slišali, da se jim pripravlja zaseda pri Evropi, zato so šli po drugi poti in se parkirali na vhodu pred poveljstvom Druge vojaške oblasti ter se razporedili ob transporterjih.

Njegov brat je ostal na položaju, od koder jih je „varoval“.

Kasneje so se umaknili v poveljstvo, 3. maja zjutraj pa so dobili informacijo, da bo prišel UNPROFOR in da jih bodo premestili v Lukavico.

Njegov BOV je bil na čelu kolone, in kot je povedal, je pred samim odhodom poveljnik Hajdarević pomislil, da se „nekaj kuha“, zato je skozi park prišel na čelo kolone.

„Naše vozilo se je ustavilo pred Skenderijo za vozilom ZN, v katerem se je nahajal Alija Izetbegović. Ena oseba je ob našem transporterju usmerila zoljo, Hajdarević pa je prosil Divjaka, naj ne strelja, ker so tam otroci. Trije so tako dvignili zoljo,“ je dejal Tamaš.

Kasneje je na vprašanje odvetnika obrambe dejal, da ni videl, kako je bila ta oseba oblečena, na vprašanje sodnice Tanje Curović, ali je Hajdarević prosil Divjaka, naj reče, da se ne strelja, pa je Tamaš odgovoril pritrdilno.
Ta priča pred današnjim pričanjem ni bila uradno zaslišana na tožilstvu BiH, obrambam pa je bila posredovana izjava, dana 13. februarja 1993. leta Ministrstvu za notranje zadeve RS – Romanijsko-Birčanski CSB Sarajevo.

Toda, ko je odgovarjal na vprašanje odvetnika, je Tamaš priznal, da je bil na te okoliščine zaslišan v Beogradu.
„Šel sem v Beograd na povabilo Posebnega sodišča v Beogradu, ne spomnim se datuma. Mislim, da sem podpisal izjavo, niso mi pa povedali, proti komu teče preiskava,“ je dejal Tamaš.

Odvetnici Mirni Avdibegović je dejal, da je bil vojak v Korpusni policiji V.P. 7050 Lukavica, in da mu je znano, da JLA od 28. aprila 1992. leta ni obstajala več.

„Da, to sem vedel,“ je dejal Tamaš.

Potrdil je, da je kasneje v vojni bil pripadnik Sarajevsko-romanijskega korpusa, sicer pa je znano, da je ta korpus odgovoren za ostrostrelsko delovanje in teroriziranje mesta Sarajevo, v katerem je umrlo 10.000 civilistov, za kar tožilstvo BiH ni vložilo nobene posamične obtožnice. Postavlja se vprašanje, zakaj ga tožilstvo ni takoj zaslišalo tudi glede teh okoliščin?

Prav tako je dejal, da je bilo vojakov po pogodbi in da so prihajali tudi v vojašnico Viktor Bubanj.

Čeprav je tistega leta 1993, ko je dajal izjavo, navedel, da je videl, da je Alija Izetbegović izstopil iz transporterja in vstopil v Audi, od koder je odšel čez most, je danes dejal, da se ne spomni, ali je to osebno videl.

„Nisem ga videl, da je sedel v Audija, vendar je bilo rečeno, da je odšel v Predsedstvo. Ne spomnim se, morda sem videl, morda nisem,“ je zmedeno dejal Tamaš.

Prav tako je dejal, da ne ve, ali je Beribaka (ki je prav tako že pričal in sam priznal, da je iz BOV streljal po Sarajevu 2. maja) deloval, ter da tega ni slišal niti preko sredstva zveze.

Sodnik Samardžić je od priče zahteval, naj pove, kakšen je bil ukaz glede osebnega orožja pri oblikovanju in odhodu kolone, ter vprašal, kdo jim je ukazal, da vstopijo v vozila in vzamejo osebno orožje.
„Vojak nikoli ne pusti puške, torej ni bilo ukaza, da ne gremo z orožjem, ker če bi bil, bi ga pustili,“ je dejal Tamaš.

Spomnimo, na prejšnjem naroku je priča Đorđo Krstić, sicer priča obrambe Ratka Mladića, govoril nasprotno!

http://nap.ba/post/802797/doveo-ga-kajganic-protiv-heroja-odbrane-sarajeva-danas-svjedocio-upravnik-logora-batkovic-i-svjedok-odbrane-mladica

DOVEO GA KAJGANIĆ Protiv heroja odbrane Sarajeva danas svjedočio upravnik logora Batković i svjedok odbrane Mladića!

Napisal: Amina Čorbo-ZećoNamestnik upravnika taborišča Batković pri Bijeljini Đorđo Krstić, sicer priča obrambe Ratka Mladića pred haaškim ...

Sicer pa so za vojne zločine proti pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade (JLA) obtoženi Ejup Ganić, Zaim Backović, Hamid Bahto, Hasan Efendić, Fikret Muslimović, Jusuf Pušina, Bakir Alispahić, Enes Bezdrob, Ismet Dahić in Mahir Žiško.

Nadaljevanje sojenja je razpisano za 6. september.