Jutri je dan osvoboditve Meke: Prava veličina ni v kazni, ampak v odpuščanju!

(Patria) - Jutri, 20. ramazana, muslimani obeležujejo dan osvoboditve Meke in se spominjajo zmagovitega pohoda preroka Mohameda, a. s., ki je z deset tisoč ashabi vstopil v rojstno Meko.

– Obstajajo dogodki v zgodovini, ki presegajo čas in prostor. Niso le zgodovinska dejstva, ampak moralne lekcije za človeštvo. Eden takšnih dogodkov je Fethul-Mekke – trenutek, ko so resnica, milost in odpuščanje zasijali močneje od vsakega človeškega maščevanja – je ob tej priložnosti za agencijo MINA izjavil glavni imam oboroženih sil BiH Haris-ef. Hadžić.

Spomnil je, kako je vojska muslimanov pod vodstvom Mohameda, a. s., v Meko vstopila 8. leta po hidžri, neposredni razlog pa je bilo kršenje mirovnega sporazuma s strani Kurejšijev in njihovih zaveznikov.

Sporazum pri Hudejbiji, sklenjen med muslimani pod vodstvom Mohameda, a. s., in plemenom Kurejš, je arabskim plemenom omogočil svobodno izbiro zavezništva, vendar je bil prekršen, ko je pleme Benu Bekr s pomočjo Kurejšijev napadlo pleme Benu Huza'a in ubilo dvajset njegovih članov.

Neposredno pred Fethul-Mekke se je zgodil dogodek, ki nosi močno sporočilo za vsak čas in za vsakega človeka. Ashab Hatib ibn ebi Belte'a je iz strahu za svojo družino v Meki na skrivaj poslal pismo Kurejšijem, da bi jih obvestil o pohodu muslimanov. Pismo je nosila ženska, skrito v kiti njenih las. Vendar je Allah, dž. š., o tem obvestil preroka Mohameda, a. s., zato so ashabi, med njimi Ali ibn Ebi Talib, prestregli glasnico in preprečili, da bi sporočilo prispelo v Meko.

– Hatib ni bil izdajalec; bil je udeleženec bitke pri Badru, človek velikih zaslug, ki mu je Prerok na koncu odpustil. Kljub temu ta dogodek ostaja pomembno opozorilo: ena informacija ima lahko ogromne posledice za celotno skupnost – je dejal efendija Hadžić.

Poudaril je pomen varovanja zaupnih informacij.

– Če je bilo v času karavan in tajnih pisem ključno varovati zaupne informacije, koliko bolj je to pomembno danes, v času družbenih omrežij, kjer se sporočila, fotografije in videoposnetki širijo s svetlobno hitrostjo. Zato je varnostna kultura danes bolj kot kdaj koli prej moralna obveznost posameznika. Preden nekaj objavimo, delimo ali komentiramo, se moramo vprašati: ali lahko ta informacija komu škoduje, razkrije nekaj, kar ne bi smelo biti javno, ali ogrozi varnost drugih? – je sporočil Hadžić.

Dodaja, da nas zgodovina uči, da odgovornost do besede in informacije ni le sodobno pravilo, ampak trajna etična vrednota.

– Včasih je lahko eno sporočilo težje od tisoč besed, ena objava pa ima lahko posledice, ki presegajo naš namen – je poudaril Hadžić.

Ko je govoril o veličini in civilizacijskem pomenu osvoboditve Meke, je glavni imam oboroženih sil BiH spomnil, da je bila Meka mesto, iz katerega je bil Prerok izgnan, mesto, v katerem so bili njegovi privrženci mučeni, poniževani in ubijani. Bilo je mesto, v katerem so se proti njemu vodile vojne.

– Z vidika razmišljanja običajnega človeka je bil to trenutek, ko bi mnogi zahtevali maščevanje. Prerok Mohamed, a. s., je v Meko vstopil s sklonjeno glavo, skrušeno in ponižno, zahvaljujoč se Vzvišenemu Allahu za zmago. Pred njim so stali ljudje, ki so ga leta preganjali, in ti so se bali negotovosti morebitne sodbe. Takrat so bile izrečene besede, ki so spremenile tok zgodovine: "Pojdite, svobodni ste." V tistem trenutku zmaga ni bila le vojaška. Bila je zmaga morale nad maščevanjem, milosti nad sovraštvom in pravice nad krivico – je sporočil Hadžić.

V in okoli Ka'be je Prerok odstranil kipe, ki so obdajali to sveto mesto, in učil kur'anski ajet: Prišla je resnica, izginila je laž. S tem ni podrl le kamnitih kipov, ampak tudi simboliko zmote, ošabnosti in krivice.

– Fethul Mekke nas opominja, da prava veličina človeka ni v moči, da kaznuje, ampak v moči, da odpusti. Odpuščanje ni šibkost – odpuščanje je vrhunec moralne moči. Fethul Mekke zato ni le zgodovinski dogodek iz preteklosti. To je trajna lekcija človeštvu, da se resnična moč družbe gradi na pravici, milosti in odpuščanju. V času, ko svet pogosto priča konfliktom, delitvam in nezaupanju med ljudmi, ostaja sporočilo Fethul Mekke enako močno kot pred štirinajstimi stoletji: "Največja zmaga je zmaga nad samim seboj in lastnim sovraštvom" – je sporočil Hadžić.