Mračne napovedi Svetovne banke: Vojna v Iranu bo spodbudila največjo rast cen energije od leta 2022.

(Patria) - Cene energije se bodo letos zaradi vojne v Iranu in blokade Hormuške ožine zvišale za 24 odstotkov, kar predstavlja zgodovinski udarec globalnim trgom, napoveduje Svetovna banka v najnovejši objavi poročila "Pregled trga blaga".

Pričakovana rast je največji dvig cen energije po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 in grozi utrditi visoko inflacijo ter ustaviti gospodarski napredek v državah v razvoju, piše Euronews.

Globalni trgi blaga doživljajo najbolj nestanovitno obdobje v zadnjih štirih letih. Cene energije in gnojil naj bi spodbudile splošno rast cen blaga za 16 odstotkov v letu 2026.

Regionalna nestabilnost je že povzročila največjo motnjo v oskrbi z nafto doslej, s padcem globalne proizvodnje, ki presega 10 milijonov sodov na dan.

Čeprav so se nekatere cene umirile glede na začetne vrhunce, študija kaže, da bodo dolgoročni učinki napadov na infrastrukturo in prometnih ozkih grl v Hormuški ožini ohranjali visoke stroške energije v prihodnosti.

Analitiki menijo, da so trenutne nemiri obrnili silazni trend cen blaga, zabeležen v preteklem letu, kar ustvarja okolje stagflacije in otežuje centralnim bankam upravljanje obrestnih mer.

Namestnik glavnega ekonomista Svetovne banke Ayhan Kose pravi, da se morajo vlade upreti skušnjavi obsežne in neciljane fiskalne podpore, ki lahko moti trge.

- Namesto tega bi se morale osredotočiti na začasno pomoč najbolj ranljivim gospodinjstvom, da bi prebrodila prihajajoče mesece ekonomske negotovosti - poudarja Kose.

Glavni motor trenutne nestabilnosti trga je motnja pomorskih poti na Bližnjem vzhodu, kakršne do zdaj še ni bilo.

Hormuška ožina, ključni prehod, skozi katerega potuje približno 20 odstotkov svetovne pomorske trgovine s surovo nafto, je med vojno praktično ustavljena.

Svetovna banka napoveduje, da bo povprečna cena surove nafte Brent v letu 2026 znašala 86 dolarjev za sod, kar je oster porast glede na povprečje 69 dolarjev, zabeleženo leta 2025.

Ta napoved temelji na predpostavki, da se bodo najresnejše motnje začele zmanjševati do maja, obseg pomorskega prometa pa se bo postopoma vrnil na predvojno raven do konca leta.

V času pisanja tega besedila se ameriška referenčna nafta WTI trguje po ceni, višji od 102 dolarjev za sod, medtem ko je Brent, mednarodni standard, prvič v treh tednih presegel 110 dolarjev.

Združeni arabski emirati so danes objavili, da od 1. maja zapuščajo OPEC in OPEC+.

Minister za energijo ZAE je kot razlog navedel prestrukturiranje energetske strategije države "za zadovoljitev spreminjajočih se potreb" in obljubil "postopno povečanje proizvodnje nafte".

Ostaja videti, ali bo dodatna ponudba prispevala k znižanju cen ali bo manjše usklajevanje med glavnimi dobavitelji dejansko škodljivo sredi krize.

Svetovna banka opozarja, da se bo pritisk na cene le še povečal, če se bo konflikt podaljšal ali razširil na več regionalnih akterjev.

Tudi po trenutni osnovni napovedi je šok že povzročil znatne valove v drugih energetskih sektorjih.

Študija kaže, da ima nestabilnost na trgu nafte neposredne posledice na cene zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), saj se države potegujejo za zagotavljanje alternativnih virov energije.

Evropska unija je od začetka vojne v Iranu že porabila več kot 27 milijard evrov za dodatne stroške uvoza fosilnih goriv, Mednarodna agencija za energijo (IEA) pa to situacijo že imenuje največjo grožnjo energetski varnosti v zgodovini.

Pričakovati je, da bodo povečani stroški goriva upočasnili globalno rast, s hudimi posledicami za ustvarjanje delovnih mest in industrijski razvoj.

Ta mesec je IMF znižal svojo napoved globalne rasti za leto 2026 na 3,1 %, kar je padec za 0,2 odstotne točke, oceno za območje evra pa je znižal s 1,4 % na 1,1 %.

Vojna je prav tako dvignila globalna pričakovanja IMF o inflaciji na 4,4 %, in če se bo energetska nestabilnost nadaljevala tudi v letu 2027, sklad opozarja na "resen scenarij", v katerem bi globalna rast lahko padla na 2 %.

Poseben segment poročila Svetovne banke poudarja nesorazmeren vpliv geopolitičnega tveganja na stabilnost trga.

Analiza kaže, da je nestabilnost cen nafte v obdobju spopadov približno dvakrat večja kot v mirnejših časih.

Konkretno, študija kaže, da geopolitično povzročen padec globalne proizvodnje nafte za 1 % običajno dvigne cene v povprečju za 11,5 %.

Ti šoki imajo močan prelivni učinek, pri čemer je vpliv na druga blagovna trga približno 50 % večji kot v normalnih pogojih.

Glede na poročilo, porast cen nafte za 10 %, povzročen s geopolitičnim šokom, povzroči rast cen zemeljskega plina za 7 % in cen gnojil za več kot 5 % približno leto dni kasneje.

Ti zamaknjeni učinki pomenijo, da bo, tudi če se bo konflikt na Bližnjem vzhodu kmalu rešil, globalno gospodarstvo verjetno še naprej čutilo inflacijski pritisk globoko v naslednje leto.