Stranka za BiH kot edina proti: Razlogi - odprava BH-Gasa, razveljavitev Daytonskega sporazuma, zasebno podjetje in pravni presedan

(Patria) - Stranka za Bosnu i Hercegovinu je pojasnila razloge, zakaj na današnji seji Predstavniškega doma Parlamenta FBiH ni podprla predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o plinovodu Južna interkonekcija BiH - Republika Hrvaška.

http://nap.ba/qpost/446684

SDA, SDP, DF, NiP, NS, HDZ... izglasali spremembe Zakona o Južni interkonekciji

(Patria) - Predstavniški dom Parlamenta FBiH je na današnji izredni seji sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Južni interkonekciji.Podporo tej zakonski rešitvi je dalo skupno 79 poslancev, dva sta bila proti, eden pa

Spomnimo, na pravkar končani izredni seji Predstavniškega doma so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o Južni interkonekciji. Za je glasovalo 79 poslancev, dva sta glasovala proti, eden pa je bil vzdržan.

Prav poslanci Stranke za Bosnu i Hercegovinu so bili proti, njihove razloge za takšno ravnanje pa lahko preberete v nadaljevanju besedila.

1. Odstopilo se je od koncepta, da BH-Gas, kot javno podjetje, realizira investicijo, vse po ultimativni zahtevi Dragana Čovića, ki mu s sprejetjem teh sprememb in dopolnitev zakona izpolnjujejo želje.

Opozarjamo, da je BH-Gas kot nosilec investicije že predhodno izdelal Idejni projekt, Študijo vpliva na okolje, Študijo izvedljivosti, pridobil Okoljevarstveno dovoljenje ter vložil zahtevek za izdajo urbanističnega soglasja in ugotavljanja javnega interesa za plinovod;

2. Namesto javnega podjetja, ki je to investicijo pripeljalo do stopnje Glavnega projekta, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, se zdaj v Zakonu kot nosilec investicije pojavlja zasebno podjetje AAFS Infrastructure and Energy LLC, ki nima nikakršnih izkušenj pri realizaciji plinskih projektov.

Poleg tega se po sprejetju sprememb in dopolnitev zakona pojavi podjetje, ki je bilo ustanovljeno novembra 2025. leta, ter njegova hčerinska družba v Sarajevu, ki ni realizirala nobenega projekta s področja energetike;

3. Transport plina ima status javne službe, in sicer na enak način kot v sektorju električne energije, glede na to, da je podjetje Elektroprijenos ustanovljeno kot korporacija za zagotavljanje javne službe.

Aneks 9 Daytonskega sporazuma je predvidel ustanovitev javnih korporacij v sektorju transporta, kar je v osnovi načrtovano tudi v sektorju električne energije in v sektorju naravnega plina.

S tem se opušča koncept korporacij (v nasprotju z določbami Daytonskega sporazuma) in ustvarja pravni presedan, kar je po našem mnenju popolnoma neutemeljeno, neosnovano in nesprejemljivo;

4. Popolnoma nelogično je, da se sprejema Zakon o spremembah in dopolnitvah, čeprav hkrati ni bila narejena Študija izvedljivosti, niti za možne stroške investicije in cene plina, niti za izračun, koliko bo znašala cena kWh iz TE na naravni plin.

Zdaj se vstopa v investicijo, ki bi pomenila izgradnjo najmanj 380 km transportnega plinovoda, saj so v Zakon dodani odcepi od Južne interkonekcije, pa tudi plinovod Kladanj-Tuzla. Za celotno investicijo ne obstaja noben dokument, kolokvijalno rečeno noben papir, s katerim bi se dokazala donosnost, niti kakšno ceno plina bi plačevala gospodarstvo in prebivalstvo;

5. Pogodba, ki naj bi bila podpisana v roku 30 dni med Vlado FBiH in podjetjem AAFS, je vprašljiva in problematična, saj ne zagotavlja njene transparentnosti, niti ne bo predmet vpogleda poslancev in njihove odločitve o njej.

V spremembah in dopolnitvah Zakona ni natančne določbe, ali se podeljuje koncesija ali kakšen drug vid javno-zasebnega partnerstva, temveč se koncesija ponuja le kot možnost in sicer s prevzemom delov obveznosti iz Zakona o koncesijah FBiH, kar je pravno nevzdržno;

6. Neutemeljeno je, da se v spremembah in dopolnitvah Zakona imenuje zasebno podjetje, kar predstavlja pravni presedan. To je eden od razlogov, zakaj bi te spremembe lahko bile ocenjene kot neustavne na Ustavnem sodišču, saj je s tem kršena tudi pravica konkurence, niso pa spoštovane niti določbe Zakona o koncesijah.

Vprašljivo je, zakaj se zasebnemu podjetju podari državno zemljišče na trasi plinovoda, in sicer tisto, ki je pod prepovedjo razpolaganja. Opozarjamo, da je Zakon o ekspropriaciji odločno določil, da se le javni organ lahko oprosti plačila nadomestila za eksproprirano nepremičnino.

To praktično pomeni, da tudi ko se odpravi prepoved razpolaganja z državno lastnino, je po Zakonu o eksproprijaciji še vedno nedovoljeno oprostitev zasebnega podjetja od plačila nadomestila. In zaradi tega razloga lahko predmetne spremembe padejo na Ustavnem sodišču, saj nobeno zasebno podjetje ni oproščeno plačila nadomestila;

7. Sprememba in dopolnitev Zakona, pripravljena na ta način, implicira, da bo za vsak zasebni projekt mogoče, da se realizira na enak način, torej bomo v zakonu poimenovali "nekaj podjetje" in podarili zemljišče brezplačno. S tem se ustvarja popoln pravni presedan z nepredvidljivimi posledicami, zlasti za enote lokalnih skupnosti;

8. V spremembah in dopolnitvah Zakona ni navedenega odgovora, kaj bo zavarovanje za kredit, ki ga bo "zagotovilo" AAFS, razen ustnega zagotovila, da ne bo fiskalne obremenitve za proračun.

Zahtevamo, da je to bodisi del Zakona ali sklepov, ki bodo spremljali Zakon, saj s tem odpravimo nevarnost dajanja kakršnih koli jamstev s strani Vlade FBiH.

Ne sme se dovoliti, da proračun ali celo premoženje Federacije BiH postane jamstvo in predmet pogajanj, ki se bodo zaključila med Vlado FBiH in AAFS;

9. Posebej je nejasno, zakaj je bil plinovod Kladanj-Tuzla vključen v spremembe in dopolnitve Zakona, ko ta nima nobene neposredne povezave z Južno interkonekcijo. To investicijo lahko izvaja tudi BH-Gas, saj gre za odcep od obstoječega sistema BH-Gasa v Klancu.

Je res upravičeno vse dati zasebnemu podjetju, ko pa nam je Daytonski sporazum dal možnost združevanja v javne korporacije. Ne razgradnje javnih podjetij, temveč združevanja v nova;

10. Iz sprememb in dopolnitev Zakona ni razvidno, kdo bo upravljal z Južno interkonekcijo, saj so sami predstavniki podjetja AAFS sporočili, da to podjetje ne bo upravljalo s plinovodom.

Na seji Odbora za energetiko Parlamenta FBiH je bilo s strani predstavnikov tega podjetja jasno povedano, da bi šele ustanovili novo podjetje za upravljanje plinovoda, zato se postavlja vprašanje, kaj sploh sprejemamo.

Kdo je ta subjekt, ki bo najemal zmogljivosti na LNG Krku, pri Plinacru, nekemu novo ustanovljenemu podjetju in s čim bo podjetju AAFS zagotovljen povratek investicije skozi najemnine zmogljivosti in transport plina?;

11. Konec leta 2027. leta, po napovedih in odločitvah evropskih organov in institucij, bo ustavljena dobava plina iz Rusije, kdo in s čim dejansko jamči FBiH, da bo do tega roka zgrajena Južna interkonekcija?

Kakšna jamstva bodo zahtevana od podjetja AAFS, da bo plinovod zgrajen v tem roku ali katerem drugem roku? V spremembe Zakona tega nikjer ne omenjajo, zato se postavlja vprašanje, ali bo to točka v prihodnji pogodbi, ki bo "skrivna" ali pa se bodo poslanci javno seznanili s končno izgradnjo plinovoda;

12. AAFS v javnosti predstavlja, da bo zgradil 3 TE na plin in nikjer ni zagotovil, da se bo to dejansko tudi zgradilo. Postavlja se vprašanje, kaj se bo zgodilo z JP EPBiH in zakaj se izgradnja TE na plin obljublja zasebnemu investitorju, ko pa imamo javno podjetje, ki je usposobljeno za takšne investicije.

Ali s tem ustvarjamo iz javnih podjetij, in BH-Gasa in JP EPBiH in Energoinvesta "invalide", od katerih bodo ostale le lupine, ne pa javna podjetja, ki zagotavljajo javno storitev.

Ali je cilj te Vlade FBiH uničiti energetski sektor Federacije BiH tako, da namesto dveh državnih podjetij "vrine" dve zasebni, vse pod marketinško frazo nujnosti ureditve energetskega sektorja?

Ali je želja te Vlade, da se v posel trgovanja s plinom vključi podjetje Amira Gross Kabirija, ki je februarja letos podpisal Memorandum o soglasju, s katerim se zagotovi okvir za dolgoročno oskrbo z naravnim plinom?

Vse zgoraj navedeno kaže, da se je temu poslu pristopilo le z enim ciljem, in sicer, da se s spremembami in dopolnitvami Zakona določi podjetje, ki bo zgradilo plinovod, torej prevzelo investicijo brez kakršnih koli jamstev.

Vladajoča večina mora končno spoznati, da odgovorna politika ni zgrajena na ponavljanju naučenih stavkov o potrebi energetske stabilnosti, temveč na ustvarjanju vzdržnega sistema, v katerem javna podjetja kot jamstvo zagotavljanja javne storitve za vse državljane v FBiH implementirajo strateške projekte, kot je to povsod po svetu.

Ni treba biti energetski strokovnjak, da bi spoznali, da predlagani koncept ni prisoten ne v regiji ne širše, saj katera bi to (resna) država upravljanje kritične infrastrukture (kot je plinovod) prepustila šele nedavno ustanovljenemu podjetju?

Iz vsega navedenega Stranka za BiH ni podprla predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona, ker ne želimo predvsem sodelovati pri razveljavitvi Daytonskega sporazuma, niti pri opustitvi koncepta, ki pomeni, da se transport naravnega plina uredi skozi Aneks 9 Daytonskega sporazuma, na način, da javna storitev transporta plina bo urejena na enak način, kot je to že storjeno v sektorju električne energije skozi ustanovljeni Elektroprijenos, kot državno podjetje.

Stranka za BiH z vsemi zgoraj zastavljenimi vprašanji ne ruši koncepta potrebe izgradnje Južne interkonekcije, temveč ravno nasprotno želi, da se Južna interkonekcija resnično tudi zgradi, ne pa da ostane mrtva črka na papirju, kot tudi mnogi drugi energetski projekti, ki bi morali pomeniti energetsko krepitev države, ne pa zgolj ugotavljanje, da se energetski sistem počasi, a zagotovo seseda.

Stranka za Bosnu i Hercegovinu je nedvoumna v svoji opredelitvi, da z mednarodnimi partnerji, vključno z ameriško administracijo, dela na izboljšanju Daytonskega sporazuma, ne pa na njegovem rušenju, ter na izboljšanju energetske varnosti vseh državljanov v BiH.