Kaj po Daytonskem mirovnem sporazumu pomeni suverena enakost BiH, Srbije in Hrvaške?

Napisal: Sifet Kukuruz

V 1. členu Daytonskega mirovnega sporazuma sta se Republika BiH, Republika Hrvaška in Republika Srbija zavezali, da bosta spoštovali "suvereno enakost" druga druge.

Takšna pogodbena klavzula pomeni, da če imata Hrvaška in Srbija pravico posegati v notranje zadeve države BiH, potem načelo "suverene enakosti" daje pravico tudi državi BiH, da posega v notranje zadeve Srbije in Hrvaške, in sicer v enaki meri in na enak način, kot se oni vmešavajo v notranje zadeve BiH.

Torej, načelo "suverene enakosti" pomeni, da so te tri države v svojih medsebojnih odnosih pod/enako suverene. Nobena od omenjenih treh držav ni bolj ali manj suverena v odnosih do druge.

Ne more se ena ali dve državi vmešavati v notranje zadeve druge/ih države/a, ne da bi se hkrati ta država/e imela/i enako pravico in v enaki meri vmešavati v notranje zadeve te države.

Določilo "enakosti", ki je v Daytonskem mirovnem sporazumu izrecno navedeno ob načelu suverenosti držav podpisnic Daytonskega mirovnega sporazuma, nakazuje, da so te države v svojih medsebojnih odnosih suverene na podlagi vzajemnosti.

Ne more si katera koli od treh držav podpisnic Daytonskega mirovnega sporazuma prisvajati pravice vmešavanja v notranje zadeve druge države, hkrati pa takšno pravico odreči drugi državi. To bi predstavljalo zanikanje načela "suverene enakosti" v medsebojnih odnosih.

Zato država BiH uživa pravico, da se na popolnoma enak način in v enaki meri vmešava v notranje zadeve Srbije in Hrvaške, kot se oni vmešavajo v notranje zadeve BiH.

Torej, ali bosta Srbija in Hrvaška prenehali posegati v notranje zadeve države BiH, ali pa bosta morali na podlagi vzajemnosti priznati takšno vmešavanje tudi državi BiH. To je pravilo, vzpostavljeno z Daytonskim mirovnim sporazumom.