Kaj piše v sklepu kantonalnega sodišča: Izvedenci in tožilec so poskušali vso odgovornost prevaliti na voznika Adnana Kasapovića!

(Patria) - „Postavlja se vprašanje, kako je tramvaj, ki je bil po mnenju izvedencev tehnično brezhiben, brez utemeljene in razumne razlage, po tem, ko se je ustavil na semaforju in speljal z zmanjšano hitrostjo, nenadoma in nepričakovano dobil znatno pospešitev brez možnosti za zaustavitev.“

To je le eden od navedkov iz sklepa sodnika Srđana Skoke, ki postavlja pod vprašaj izvedenska mnenja, ki jih je najel Sarajevski kantonalni tožilec v okviru preiskave prometne nesreče s tramvajem v Sarajevu, piše Istraga.

Sodnik za predhodni postopek Srđan Skoko je, kot vas spominjamo, zavrnil predlog Sarajevskega kantonalnega tožilstva za enomesečni pripor vozniku tramvaja Adnanu Kasapoviću. V svojem sklepu sodnik Skoko navaja, da so izvedenska mnenja v nasprotju s pričevanji drugih prič, pa tudi z lastnimi mnenji. A pojdimo po vrsti.

Kantonalno sodišče v Sarajevu je zavrglo pravno kvalifikacijo Sarajevskega kantonalnega tožilstva v primeru hude prometne nesreče s tramvajem, v kateri je sodeloval voznik Adnan Kasapović, in sklenilo, da v tej fazi preiskave ni podlage za trditev tožilstva, da je osumljenec ravnal z naklepom, temveč obstaja le utemeljen sum kaznivega dejanja iz malomarnosti.

Tožilstvo je Kasapovića obtožilo, da je ravnal z morebitnim naklepom, torej da se je zavedal, da lahko s neprilagojeno hitrostjo ogrozi javni promet in življenja ljudi. Kot je navedeno v sklepu Kantonalnega sodišča, do katerega je Istraga imela vpogled, je tožilstvo trdilo, da je Kasapović „se zavedal, da bo s svojim opustitvijo kot udeleženec v prometu ogrozil javni promet, ogrožajoč življenja ljudi ali premoženje večjih razsežnosti, ter se strinjal s tem ogrožanjem kot posledico“. Sodišče pa je po podrobni analizi dokazov ocenilo, da takšna pravna kvalifikacija ni vzdržna in da zanjo ni nikakršne podlage.

Hitrost vožnje ni bila ugotovljena

„Sodnik za predhodni postopek meni, da v konkretnem primeru ne gre za navedeno pravno kvalifikacijo, in sodišče meni, da osumljenec ni ravnal z morebitnim naklepom, temveč da gre za malomarno ravnanje, na ravni utemeljenega suma. Navedeni zaključek potrjuje dejstvo, da se osumljencu očita eno kaznivo dejanje, neprilagojena hitrost, torej ravnanje v nasprotju z določbo člena 43. stavka 1. ZOOBS-a.

Torej, da osumljenec ni storil nobenega drugega dejanja razen navedenega, ne gre za več kršitev prometnih predpisov, katerih obstoj bi kazal na naklepno ravnanje (npr. zavestno in namerno povzročena izrazito visoka hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprevidna in bahava vožnja v prometu, kršitev več prometnih predpisov, ne gre za osebo, ki je bila v preteklosti obsojena ali kaznovana zaradi prometnih prekrškov, da bi se lahko sklepalo, da gre za osebo, ki je nagnjena k tovrstni vožnji).

Sodišče opaža, da dejstveni opis odredbe o izvajanju preiskave uporablja formulacijo „opustil prilagoditi hitrost vožnje tramvaja“, glede na značilnosti tramvajske proge z vgrajenimi skretnicami, torej ni zmanjšal hitrosti na kritičnem mestu, vendar se sploh ne more ugotoviti, o kakšni hitrosti gre, kar je vsekakor zelo pomembno z vidika ugotavljanja naklepnega oblike krivde kot psihičnega odnosa osumljenca do kaznivega dejanja“, navaja sodni sklep.

Glede na izpoved osumljenega voznika Kasapovića se je tramvaj pred nesrečo premikal z „zelo nizko hitrostjo“, nato pa je prišlo do „ekstremnega pospeška“, čeprav je njegova noga že bila stran od pedala za plin.

- Zavora ni imela nobenega učinka… Čutil sem, da je tramvaj dobil trojno moč - je dejal Kasapović.

Opisal je, da se je tramvaj nadaljeval nekontrolirano premikati, nakar je izpadel iz sedeža in slišal udarce in škripanje, dokler se vozilo končno ni ustavilo pri postajališču „Tehnička škola“. Takrat je, kot je dejal, videl več poškodovanih oseb okoli tramvaja.

Kasapović je v svoji izpovedi dodal, da vozniki starejših tramvajev znamke ČKD K2 poznajo pojav „lepljive vožnje“, ko zaradi nenadnega vlečenja toka tramvaj nenadoma pospeši in ne reagira na zaviranje. Navedel je tudi prejšnjo podobno izkušnjo, ko je zaradi nenadnega pospeška trčil v drug tramvaj. Na koncu izpovedi je dejal, da je „popolnoma strt od bolečine“ zaradi tragične nesreče.

Odločajoč po zahtevi tožilstva za določitev enomesečnega pripora Kasapoviću, je sodišče poseben pomen pripisalo izpovedim prič, med katerimi je bil tudi potnik iz tramvaja. Priča S.A., ki se je tisti dan vozila s tramvajem, je potrdila, da se je tramvaj pred tem ustavil na semaforju in da se je nato premikal z normalno hitrostjo, preden je prišlo do nenadnega pospeška. Prav tako je več policistov, ki so pričali o dogodku, opisalo „nenadno in nekontrolirano gibanje“ tramvaja pri vstopu v ovinek. Priča Mirnes Katović, prav tako voznik tramvaja, je izjavil, da so starejši tramvaji „nepredvidljivi“ in da lahko „zalepijo od 600 voltov toka“, kar povzroči eksploziven pospešek, ki ga ni mogoče ustaviti z zavorami, temveč le s fizičnim izklopom napajanja.



Sporno mnenje izvedenca

Sodišče je posebej poudarilo nasprotja v predhodnem mnenju izvedenca elektroenergetske stroke Mustafe Gagule. Izvedenec je v svojem mnenju navedel, da obstaja verjetnost pojava, ki se v strokovni terminologiji imenuje „pobeg motorja“, hkrati pa je izrazil stališče, da v konkretnem primeru „ne more sprejeti teze, da lahko pride do nekakšnega nenadnega pospeška tramvaja“. Dodaja tudi, da je voznik, „v najslabšem primeru in ko je zaznal pobeg motorja, če je sploh do njega prišlo, lahko izklopil tok“.

Glede na oceno sodišča je takšno mnenje izvedenca protislovno samo sebi, pa tudi v nasprotju z izpovedmi neposrednih očividcev nesreče, izvedenec pa „navaja nasprotujoča si stališča, kjer se na različne načine izreka o istem vprašanju“.



Izvedenec Gagula je prav tako navedel, da se „pobeg motorja“ v praksi redko zgodi, čeprav je več izkušenih voznikov GRAS-a pričalo, da so se jim takšne situacije med vožnjo zgodile že večkrat.

Drugi izvedenec stroja stroke Miroslav Milutinović je, kot je navedeno, po pregledu ugotovil, da zavore niso bile aktivirane, kar po sklepu sodišča „potrjuje tezo, da je osumljenec izvedel dejanje zaviranja, vendar zavore niso uspele odreagirati“.



„Vse zgoraj obrazložene okoliščine kažejo na zaključek, da je pravna kvalifikacija tožilstva o naklepnem ravnanju osumljenca pravno nevzdržna in napačna, ter se v tej začetni fazi preiskave lahko govori le o obstoju utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje iz člena 336. stavka 4, v zvezi s členom 332. stavka 3. KZ FBiH, za katero kaznivo dejanje je zakonodajalec predvidel izrek kazni zapora v trajanju od 1 (ene) do 8 (osmih) let, ker tožilec ni uspel dokazati na ravni utemeljenega suma obstoja morebitnega naklepa, niti ni uspel obrazložiti in dokazati, katera so tista dejanja in ravnanja osumljenca, ki imajo značaj naklepnega ravnanja, zlasti ob dejstvu, da zgoraj interpretirani izpovedi prič potrjujejo normalno-običajno gibanje tramvaja, ustavitev na semaforju, nato ponovno gibanje mirne vožnje, nakar pride do nenadnega, nepričakovanega in nekontroliranega gibanja“, navaja sklep Kantonalnega sodišča.

V sklepu, s katerim je zavrnjen zahtevek tožilstva za določitev pripora, je sodišče poudarilo tudi, da osumljeni Adnan Kasapović v preteklosti ni bil obsojen, da je družinski človek in dolgoletni poklicni voznik brez preteklosti z incidenti, kar je bilo dodatno upoštevano pri oceni njegove psihičnega stanja.

Spomnimo, Sarajevsko kantonalno tožilstvo je zahtevalo enomesečni pripor za Kasapovića, obrazložujoč, da bi njegovo izpustitev na prostost lahko povzročila „vznemirjenje javnosti“.

Veliko število občanov in Kasapovićevih kolegov je danes pred Kantonalnim sodiščem izrazilo podporo vozniku tramvaja, menijoč, da je bil nepravično pridržan in da ni kriv za tragično nesrečo, v kateri je umrl mladi Erdoan Morankić (23), hudo pa je bila poškodovana 17-letna Ella Jovanović.