Špago za NAP: Ne bomo dovolili "stolacizacije" Mostarja, pravnemu nasilju bomo ustrezno odgovorili

Nisem optimist, da se bo do splošnih volitev kaj premaknilo v pozitivno smer. Posledice nedelovanja in nesposobnosti aktualne oblasti bodo institucije, gospodarstvo in državljani čutili še v prihodnjih letih, je v intervjuju za Patrijo izjavil vodja kluba SDA v predstavniškem domu parlamenta BiH Šerif Špago.

Špago govori o krizi delovanja državne oblasti, servilnem odnosu strank Trojke (SDP, NiP, Naša stranka) do koalicijskih partnerjev SNSD in HDZ, risanju novih zemljevidov v Zagrebu, (ne)delovanju mednarodne skupnosti, dotaknil pa se je tudi aktualnih dogodkov v mestu na Neretvi.

V zadnjih mesecih smo na politični sceni BiH priča nevihtni krizi delovanja državne oblasti. V svetu ministrov BiH se skoraj o ničemer ne morejo dogovoriti, predstavniški dom parlamenta BiH občasno še obdrži kakšno sejo, medtem ko je dom narodov v stalni blokadi zaradi oviranja delegatov iz HDZ in SNSD. Vidite izhod iz te krize?

Špago: V zadnjih mesecih je prišlo do vrhunca krize državne oblasti, ki traja skoraj polna tri leta. Znano je, da je Trojka pri oblikovanju aktualnega sveta ministrov BiH pristala na vse zahteve SNSD in HDZ, da bi Konaković, Forto in drugi nekompetentni kadri zasedli svoje položaje. Njihova koalicija je bila hitro vzpostavljena brez jasnih ciljev in programov, brez natančnih načrtov za izpolnjevanje obveznosti na evropski in NАТО poti Bosne in Hercegovine.

Ko je bil Dodiku izpolnjen eden najpomembnejših zahtev, da se na čelo Uprave za indirektno obdavčenje (UIO) BiH postavi njegov kader 18. maja 2023, že mesec dni po tem doživimo prve trzljaje in sramotno Dodikovo preklinjanje genocida v Srebrenici na sestanku v Konjicu. Na žalost, kljub vrsti drugih antievropskih in protidržavnih dejavnosti, je Trojka še vedno verjela in prepričevala državljane, da se je Dodik spremenil, nadaljevali so z izpolnjevanjem njegovih kadrovskih in finančnih zahtev.

Imenovanje ministra za finance Amidžića se je zgodilo po tem dogodku, ministri Trojke pa so glasovali za imenovanja kadrov SNSD tudi po domnevnem razpadu koalicije v začetku leta 2025.

Niz je tudi drugih odločitev, s katerimi se je Trojka strinjala, ki so bile izključno v interesu Dodika in SNSD. Spomnimo se samo spremembe koeficientov za porazdelitev prihodkov od UIO v korist entitete RS, ki veljajo še danes in zaradi katerih je proračun FBiH oškodovan za stotine milijonov KM letno, dodelitev več kot 100 milijonov KM za nakup "botrove zgradbe" v Banja Luki, afere "Viadukt", ki je prav tako stala več kot 100 milijonov KM...

Nezmožnost državne oblasti pri izpolnjevanju naših obveznosti na evropski poti, neizvajanje reform, ki jih je oblast sama sebi opredelila v Reformski agendi, je privedlo do tega, da smo do zdaj ostali brez 108 milijonov evrov iz Načrta rasti in tvegamo trajno izgubo dodatnih okoli 374 milijonov evrov zaradi neizvajanja reform.

Pri izvajanju protidržavnih dejavnosti SNSD in Dodika je podpora na različne načine prihajala od HDZ, na kar Trojka ni imela ustreznega odgovora.

Izostanek dejavnosti vladajočih je privedel do tega, da BiH doživlja največjo politično krizo po Daytonu. Imamo blokiran svet ministrov, blokiran dom narodov, tako da tudi tisto, kar naredi predstavniški dom, nima nobenega učinka zaradi blokade doma narodov. Ta kriza delovanja državne oblasti je privedla do niza težav pri delu državnih institucij, med drugim do finančnega kolapsa javnega servisa BHRT, ustavitev dela Nove železarne Zenica in izguba tisoč delovnih mest, tu pa so še težave prevoznikov BiH pri vstopu v EU.

Zelo verjetno je, da bo BiH končala tudi na sivi listi Moneyvala zaradi nedonošenja potrebnih zakonov, kar bo imelo zelo negativen učinek na finančni sistem v BiH.

Na žalost, največjo ceno tega stanja plačujejo državljani, saj zaradi vsega navedenega država stoji na evropski poti, reforme zamujajo, zaupanje mednarodnih partnerjev slabi, ekonomska in socialna vprašanja pa ostajajo ob strani. Inštitucionalna blokada dolgoročno proizvaja občutek brezupa in dodatno spodbuja odhod ljudi iz države.

Nisem optimist, da se bo do splošnih volitev letos kaj premaknilo v pozitivno smer. Posledice nedelovanja in nesposobnosti aktualne oblasti bodo institucije, gospodarstvo in državljani Bosne in Hercegovine čutili še v prihodnjih letih.

Kako gledate na najnovejše ideje etnoteritorialnih delitev in risanje novih zemljevidov Bosne in Hercegovine v Zagrebu? Naši zahodni in vzhodni sosedje, pa tudi njihovi "sateliti" znotraj same Bosne in Hercegovine, vse bolj odkrito kažejo in dokazujejo, da niso obupali od teritorialnih aspiracij do naše domovine. Kako resno je treba jemati takšne postopke in kako se nanje najustrezneje institucionalno odzvati?

Špago: Očitno je, naši sosedje ostajajo dosledni politikam, ki so se izvajale devetdesetih letih prejšnjega stoletja in ki so še posebej prišle do izraza med agresijo na BiH v obdobju 1992-1995. Danes svoje cilje iz tistega obdobja poskušajo doseči na subtilnejši način preko različnih mednarodnih lobistov in različnih drugih posrednikov, pri čemer uporabljajo trenutne mednarodne okoliščine in splošno geopolitično situacijo, s čimer poskušajo mednarodno pravo spremeniti v mrtvo črko na papirju in razveljaviti kakršnakoli pravila v diplomatskih odnosih.

Takšen primer je tudi nedavna konferenca v Zagrebu, na kateri so sodelovali predstavniki Vlade Republike Hrvaške, na kateri so odprto pozivali k rušenju ustavnega reda BiH, kršenju mednarodnega mirovnega sporazuma iz Daytona, predstavili so nekatere zemljevide, ki nas vračajo v čase, ko so bili mnogi državljani BiH, predvsem Bošnjaki Hercegovine, žrtve bolnih ciljev obsojenih poveljnikov UZP-ja. Te politike so na tleh BiH, ob podpori državnega vrha Hrvaške, poskušale vzpostaviti paradržavo t.i. Herceg-Bosno.

Podobno in še bolj podrobno ter prefinjeno in v kontinuiteti to počne tudi vodstvo Republike Srbije preko "satelitov" v Banja Luki. Tukaj samo spomnim na sklepe t.i. "vsesrbskega zbora" iz junija 2024 in načrte vodstva Republike Srbije, da preko različnih skupnih dejavnosti z institucijami manjšega bh. entiteta, s kršitvijo določb Daytonskega mirovnega sporazuma, integrirajo ta entitet v svoj ustavni sistem, z osnovnim ciljem destabilizacije države Bosne in Hercegovine in postopnega ustvarjanja pogojev za pripojitev dela njene ozemlja Srbiji.

Takšni postopki sosednjih držav so zelo resen alarm predvsem za politične predstavnike Bošnjakov in vseh patriotov BiH za končno združitev, opredelitev jasnih rdečih linij pri zaščiti ozemeljske celovitosti in suverenosti BiH, še posebej pa je nujno nenehno sodelovanje in koordinacija s prijateljskimi državami Bosne in Hercegovine.

Še veliko je dejavnosti, ki bi jih bilo treba sprejeti, od ustvarjanja kakovostne diplomatske mreže do koordinacije z našimi ljudmi, ki živijo in delajo v tujini in so politično aktivni v državah svojega bivanja. Toda najpomembneje je, da je v Bosni in Hercegovini daleč več državljanov - patriotov, ki ljubijo svojo državo, kot tistih, ki delajo proti njenim interesom in so pripravljeni upreti se agresivnim dejavnostim naših sosedov.

Nekako smo navajeni, da v tem mandatu redno izostane odziv institucij Bosne in Hercegovine na najpomembnejša vprašanja, ko gre za našo državo. Toda zakaj po vašem mnenju ni bilo odziva institucij Evropske unije, glede na to, da v prestolnici ene od njihovih članic očitno še vedno razmišljajo, kako "odtrgati" del ozemlja soseda, ki mu "vso podporo nudijo, da postane del evropske družine"?

Špago: Na žalost, odziv pristojnih organov države BiH na očitne grobe posege v suverenost naše države je pogosto izostal in bil blag, še posebej pa je zaskrbljujoče, da pristojni pravosodni organi niso ničesar ukrenili proti različnim funkcionarjem na entitetni ali državni ravni, ki so odprto rušili ustavni red in podpirali dejavnosti politikov iz sosednjih držav, ki so postavljali pod vprašaj suverenost in ozemeljsko celovitost države BiH.

Osebno sem skeptičen, da bodo institucije EU imele kakršnekoli konkretne in učinkovite odzive na vse to, predvsem zaradi zapletenega sistema odločanja, pa tudi zaradi stališč posameznih držav EU, ki odprto podpirajo vmešavanje naših sosedov v notranje zadeve BiH. Dokaz za to je tudi to, da EU ni mogla uvesti kakršnihkoli sankcij Dodiku in drugim funkcionarjem iz RS, ki so s podporo Republike Srbije izvajali dejavnosti na rušenju ustavnega reda BiH.

Stranka demokratske akcije (SDA) je večkrat pozvala Sodišče BiH, naj Miloradu Dodiku odvzame mandat predsednika SNSD, v skladu s sodbo, s katero mu je prepovedano politično delovanje šest let. Vendar vidimo, da tega še ni, zdi se pa, da Dodik še vedno vleče vse niti politike tako v manjšem bh. entitetu kot v državi. Kako to komentirate?

Špago: Ponovno se vračamo na vprašanje delovanja pravosodnih organov v Bosni in Hercegovini, predvsem tožilstva BiH, ki mu predseduje gospod Kajganić, in njegovega selektivnega pristopa pri izvajanju zakonov, opustitve obtožnice proti Dodiku, Viškoviću in Stevandiću za napad na ustavni red v času sprejemanja neustavnih zakonov o prepovedi delovanja institucij BiH na območju entitete RS. Seveda je to spodbudilo tudi pristojno sodišče v Banja Luki, da ne spoštuje sodbe Sodišča BiH o brisanju Dodika z mesta predsednika SNSD, kar mu omogoča, da ne glede na to, da nima funkcije v entiteti RS, še vedno vleče vse niti v tem entitetu.

SDA bo še naprej preko VSTV BiH vztrajala pri izvajanju sodbe in sankcioniranju vseh, ki ne izvršujejo sodbe Sodišča BiH, in pričakujem, da se bodo tudi po tem vprašanju stvari postavile na svoje mesto.

Kakšen je vaš pogled na (ne)delovanje mednarodne skupnosti v BiH. Vtis je, da visokega predstavnika Christiana Schmidta skorajda ni. Čemu potem sploh obstoj Urad visokega predstavnika (OHR), za katerega se težko spomnimo, kdaj je nazadnje sprejel kakšno odločitev, ki bi šla v korist naše države?

Špago: V celoti podpiram institucijo OHR v BiH in njegovo vlogo pri izvajanju Daytonskega sporazuma. Priča smo, da je visoki predstavnik Christian Schmidt sprejemal različne odločitve in reševal določena vprašanja, ki se niso mogla rešiti v institucijah države.

Odločitve, ki jih je visoki predstavnik sprejel na dan volitev 2022, kot tudi odločitev o suspenzu Ustave FBiH za en dan - da bi Trojka in HDZ s svojimi sateliti oblikovala oblast v FBiH, je nekaj, česar se ni smelo zgoditi in kar je razveljavilo voljo državljanov, izraženo na volitvah 2022. Opravičevanje odločitve z "deblokado delovanja FBiH" odpade v situaciji, ko SNSD in HDZ že več kot leto dni blokirata dom narodov in PSBiH z obaranjem kvoruma. Na žalost, to poteka brez odziva visokega predstavnika in mednarodne skupnosti, čeprav je to očitno rušenje Daytona.

Mene, ki prihajam iz Mostarja, še posebej skrbi ignorantski odnos visokega predstavnika do aktualnih dogodkov v Mostarju. Čeprav so predstavniki OHR v Mostarju že prej izvajali dejavnosti za zaščito osrednje cone mesta pred nelegalno gradnjo, sedanja struktura OHR ne ukrene ničesar po zahtevah Islamske skupnosti Mostar in kluba Bošnjakov v mestnem svetu, da se na območju nekdanjega Lakišićevega harema, zaradi neobstoja zakonite prostorsko-planske dokumentacije in veljavnih dovoljenj, ustavi gradnja objekta Hrvaškega narodnega gledališča, ali da se omogoči tudi Islamski skupnosti, da zgradi Medkulturni center "Mevlana". Na žalost, očiten je selektiven odnos visokega predstavnika do različnih subjektov v teh procesih.

Politična kriza se je z državne žal žal prelila tudi na lokalno raven, tako da od vojne dalje smo priča nikoli bolj razdeljenemu Mostarju. Številna so vprašanja, ki v zadnjih tednih povzročajo trzljaje med bošnjaškimi in političnimi predstavniki v mestu na Neretvi. Predvsem je tu, kot ste že omenili, vprašanje gradnje Hrvaškega narodnega gledališča, nato odvzem vakufske lastnine v Vrapčićih, pa tudi kontroverzna odločitev Službe za kataster, s katero je znaten del državne lastnine vpisan v posest Elektroprivrede HZ-HB. Vaš komentar?

Špago: Tukaj je treba opozoriti, da Mostar deluje po Statutu, ki ga je leta 2004 sprejel visoki predstavnik, da ima Mostar posebno poglavje tudi v Ustavu FBiH in v volilnem zakonu BiH.

Mostar je paradigma delovanja Federacije BiH in poleg Distrikta Brčko enota lokalne samouprave, ki mora biti pod posebno pozornostjo tako domačih institucij kot mednarodne skupnosti, še posebej OHR.

V prejšnjem odgovoru sem omenil nezainteresiranost OHR za delovanje mesta Mostar, kar je spodbudilo predstavnike HDZ, še posebej aktualnega župana Kordića, da poskuša vladati Mostarju brez kakršnegakoli dogovarjanja s predstavniki Bošnjakov v mestnem svetu. Še posebej je zaskrbljujoče, da pri vsem tem ne preza od nezakonitih dejavnosti.

Dejavnosti Kordića in njegovih poslušnikov v mestni upravi v zadnjem času spet delajo iz Mostarja "primer mesta", kar neizogibno vodi do blokad, ustavitev določenih pozitivnih procesov po volitvah 2020 in uničuje doseženo raven zaupanja.

Kako oceniti postopek, s katerim je načelnica Oddelka za urbanizem, neka Dragana Parmać, brez kakršnegakoli pravnega temelja (pravnomočna sodba ali odločba druge pristojne oblasti, sodno overjena pogodba ipd.) izvedla spremembo vpisa imetnika pravic na 700.000 m2 zemljišča iz Hidroelektrarn na Neretvi (podružnica JP EP BiH Sarajevo) na JP EP "HZ-HB" na območju mesta Mostar, če ne kot dejavnost uzurpacije lastnine z administrativnimi sredstvi, kar je bila praksa HVO v Mostarju, ki se je izvajala v obdobju 1992-1995, ko so brez prostora in lastnine ostajala mnoga pravna in fizična oseba s spremembami v zemljiških knjigah.

Zadevnih 700.000 m2 se nanaša tudi na vode in vodna dobra, gozdna in kmetijska zemljišča, ki so pod prepovedjo razpolaganja kot državna lastnina, nanaša se tudi na lastnino mesta Mostar, ki se brez kakršnegakoli nadomestila odstopi drugemu pravnemu subjektu, nanaša se tudi na harem v naselju Vrapčići, ki je v posesti Islamske skupnosti Mostar. Če te nezakonitosti ne bodo ustavljene, seveda po pravni poti, ali je naslednji na vrsti vakufska lastnina v Starem Gradu, kar se da slutiti iz javnih nastopov župana v zadnjem času, ki se nanašajo na Stari Grad?

Kako oceniti postopke Kordića, ki na predhodno dogovorjena vodstvena mesta v javnih podjetjih mesta namesto Bošnjakov imenuje Hrvate, pri čemer krši postopke, ali naj predstavniki Bošnjakov v mestnem svetu molčijo ob dejavnostih Kordića, ki prevzema vodstvene položaje državnih uslužbencev od Bošnjakov, med katerimi je tudi položaj vodje službe za kataster v mestni upravi…

Seveda to zasluži ustrezen odziv in ne bo dovoljeno "stolacizacija" Mostarja ne glede na posledice. Zato še enkrat pozivam OHR in predstavnike mednarodne skupnosti, naj spoznajo resnost situacije in ustrezno reagirajo. Pozivam tudi vodstva probosanskohercegovskih strank, še posebej tistih, ki opravljajo oblast v Federaciji BiH in državi BiH, naj ne zapirajo oči pred očitnimi težavami v Mostarju, ki lahko med drugim imajo tudi posledice na delovanje FBiH.

Pred nekaj dnevi ste poslali zahtevo državnemu pravobranilcu, da zaščiti državno lastnino, ki jo, kot ste navedli, povsem nezakonito s svojimi odločbami uzurpira mostarski urbanizem po nalogu župana Kordića. Kdaj in kakšen odgovor pričakujete?

Špago: Da, preko poslanske pobude sem zahteval od Pravobranilstva BiH, naj se vključi, ker gre za očitno kršitev Zakona o prepovedi razpolaganja z državno lastnino, glede na to, da so številne zemljiške parcele, ki so bile predmet Rešitve načelnice Oddelka za urbanizem mesta Mostar, državna lastnina in da je to izključna pristojnost države BiH, obveznost državnega Pravobranilstva pa je, da jo zaščiti pred zlorabami.

Prepričan sem, da bo Pravobranilstvo hitro in ustrezno reagiralo, vložilo tožbe pristojnemu sodišču zaradi vrnitve stvari v prejšnje stanje, jaz pa bom kot poslanec redno zahteval informacije. Velika odgovornost je tudi na Upravi EP BiH, ki mora preko svoje pravne ekipe ustrezno procesno reagirati in seveda pričakujem, da čim prej vložijo tudi kazenske ovadbe proti odgovornim osebam v Mestni upravi Mostar zaradi nezakonitih dejanj v Službi za kataster.