Soreca: BiH plača vse višjo ceno nedelovanja oblasti

O nenadni napovedani odstopi Christiana Schmidta, problemih energetske učinkovitosti, neizgradnji koridorja 5c, neizvajanju reform je v video intervjuju za Politicki.ba, ki je bil predvajan na Hayat TV, govoril posebni predstavnik in vodja Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini Luigi Soreca. 

Ne skriva razočaranja nad dejanji oblasti Bosne in Hercegovine.

Hkrati objavlja naložbe Evropske unije v Bosno in Hercegovino, vzpostavitev kakovostne internetne povezave v 116 mestih Bosne in Hercegovine, nove naložbe v obrambne sisteme, pobude in dejavnosti za boljše življenje vseh državljanov te države.

Soreca govori tudi o napovedani seji Sveta za implementacijo miru in začetku posvetovanj za izbiro novega visokega predstavnika, zakaj je to pomembno, ter podrobneje o reševanju vprašanja državnega premoženja. 

Posebej poudarja, da je treba to vprašanje rešiti v Parlamentu Bosne in Hercegovine v skladu s sodbami Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Za 3. junij je napovedal zasedanje Sveta za implementacijo miru (PIC).

Soreca: Za nas je zelo pomembno, da sta PIC in vsak Schmidtov naslednik vključena v evropske integracije, tako da bosta del vloge Evropske unije v tej državi. Zakaj? Zato, ker to na koncu želijo državljani te države. In nadaljevali bomo s tem v okviru PIC-a in v kontekstu našega celotnega delovanja. Vemo, da ta država potrebuje našo podporo pri učinkovitejših institucijah, krepitvi vladavine prava, boju proti korupciji in krepitvi enakosti državljanov pred zakonom. Hkrati mi dovolite, da izkoristim to priložnost, da ponovim našo močno zavezanost ustavnemu redu, suverenosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine. Zdaj, kot tudi v vsakem drugem trenutku, to povem iz razloga, ker močno verjamemo, ker smo temu zavezani, ker naše vsakodnevno delo poteka prav v tej smeri v okviru našega delovanja pod okriljem PIC-a. Nesporno je, da je vloga EUFOR-ja za stabilno in varno okolje zelo pomembna, v naslednjih nekaj dneh pa bomo napovedali tudi dodatno finančno podporo za obrambni sektor v Bosni in Hercegovini, tako da bo EU še naprej tesno sodelovala v kontekstu PIC-a, da bi zagotovili, da Bosna in Hercegovina napreduje v tisto, v kar verjamemo, da je njena prihodnost, in ta je v Evropski uniji. 

Kdo je novi visoki predstavnik? Ali bo morda Italijan novi visoki predstavnik? 

Soreca: Počakali bomo, da se začne postopek posvetovanj, ker je res nemogoče ugibati v tem trenutku. 

Problem je vse večji s procesom integracije. Zdi se mi, da je to pot nikamor, da smo prišli do zastoja, blokade so vse večje. Kakšen je naš izhod? Kako premagati to situacijo? 

Soreca: Kot veste, sem v državi skoraj dve leti in dobro poznam sistem odločanja, ki temelji na dialogu, zaupanju, soglasju, vendar trenutno nimamo nobenega od teh treh elementov. Trenutno ni koalicije na ravni Bosne in Hercegovine. Več kot leto dni je to neizogibno vplivalo na zmogljivost tega kompleksnega mehanizma odločanja.

Vendar vam moram povedati, razočaran sem. 

Ko sem pred dvema letoma prispel v Bosno in Hercegovino, sem si želel hitro dinamiko napredka. Imeli smo določen napredek, od varnosti meja, sprejetja reformne agende lani.

Vendar ni bilo politične volje. Mislim, tudi zaradi nepoverenja med subjekti v okviru koalicije. Resnično mi je žal za to, ker preostanek regije hitro napreduje.

Veste, da se Črna gora trenutno ukvarja s pristopno pogodbo z Unijo. Upam, da bo to spodbuda domačim oblastem, da se odzovejo na klice državljanov. Na koncu, pred nami je predvolilna kampanja, upam, da bodo državljani vztrajali pri odgovornosti svojih političnih predstavnikov.

Da, pred nami so volitve. Pred tem se bomo verjetno soočili s tem, da nas bo Moneyval in FATF uvrstil na sivi seznam.

Soreca: Verjetno ste že slišali, kako sem tudi prej govoril o ceni nedelovanja. Bosna in Hercegovina je bila predmet opazovanja v okviru finančne akcijske skupine za boj proti financiranju terorizma. Z vrsto dejavnosti, ki bi jih bilo treba sprejeti.

Te dejavnosti niso bile sprejete in na koncu je bil zakon v Parlamentarni skupščini sprejet v zadnjem trenutku, morda malo prepozno, vendar je tu tudi celoten drugi niz korakov. In zdaj odločitev FATF-a, ki ni struktura EU, ampak je globalna mednarodna struktura, njihova odločitev se pričakuje sredi junija in je zelo verjetno, da se bo to zgodilo. Kaj to konkretno pomeni za državljane te države? Predvsem bodo finančne transakcije dražje, počasnejše, otežene. Naložbe od zunaj dodatno zapletene in na žalost lahko mine leto dni, preden bo prišlo do obravnave umika BiH s sivega seznama. To je cena nedelovanja.

O koliko denarja govorimo letno?

Soreca: Govorimo o milijonih. Vse je odvisno od okoliščin, vendar to neposredno vpliva na življenja vsakega državljana, vsakega posameznika. 

To ni nekaj, kar se tiče izključno zasebnega sektorja, prav iz tega razloga vztrajamo pri priključitvi BiH SEPA-i, enotnemu prostoru za plačila v evrih. To bi bil velik korak za BiH.

Zakaj?

Soreca: Samo vzemite primer številne diaspore. 

Torej, transakcije z evropskimi državami bi bile veliko ugodnejše, veliko cenejše, na primer, če pošljete 1.000 evrov, je 50 evrov bančna provizija. To ne bi bilo tako, če bi bila država članica SEPA-e.

Govorimo o prihranku stotin milijonov letno v državi. Tako vidite, kakšna je vrednost. Druge države v regiji, Severna Makedonija, Srbija, Albanija, Črna gora, so že članice SEPA-e in sodelujemo, tesno sodelujemo s guvernerko Centralne banke BiH pri tem. 

Na tem področju so entitetna zakonodajna telesa sprejela ustrezno zakonodajo, seveda bo odločitev Moneyvola vplivala na vse to, vendar če ne ukrepate, so posledice.

Posledice že vidimo na Reformski agendi, izgubili smo več kot sto milijonov evrov. Zdaj pa se soočamo z možnostjo novega gubitka do 380 milijonov evrov. Kje je temu konec? Izgubljamo dragocena sredstva.

Soreca: Verjemite, da sem eden tistih, ki so najbolj razočarani. Reformska agenda, Načrt rasti, sta resnično neverjeten instrument na voljo BiH in ostalim regijam, cilj pa je postopna integracija države še pred formalnim članstvom v EU. 

Vendar pa vam je znano, da je bila Reformska agenda sprejeta po velikem pritisku s strani EU. Od novembra dobesedno nismo videli nobenega konkretnega ukrepanja domačih oblasti, zaradi tega.

Komisarka Kos in jaz sva bili prisiljeni opozarjati domače oblasti, da brez konkretnih korakov v naslednjih mesecih ta milostni rok, ki je bil dan BiH, to želim res jasno poudariti, bili smo zelo prilagodljivi z naše strani, dali smo dodatno leto BiH, da začne izvajati reforme in na podlagi tega črpa razpoložljiva sredstva, vendar... 

In spet, nedelovanje ima posledice. 

Rezultat tega je na žalost, da bo morebitnih 373 milijonov dodatnih evrov umaknjenih iz sredstev za BiH in prenesenih v druge države regije. To seveda ni naša želja, ampak je obveznost do naših davkoplačevalcev pri poročanju, kaj delamo s sredstvi, ki so nam dana, da pomagamo BiH na evropski poti.

Poudaril bi zadnji in morda najpomembnejši razlog, zakaj milijarda evrov ne more biti izplačana, in to je vprašanje državnega premoženja. Vprašanje državnega premoženja je pomembna ovira za realizacijo projekta koridorja 5C in drugih projektov. Če se to vprašanje kmalu ne reši, glede na to, da se bližamo koncu našega proračunskega obdobja do konca leta 2027, bo vse treba preusmeriti drugam.

Torej, če se to vprašanje ne reši, bomo izgubili skoraj 2 milijardi evrov nepovratnih sredstev, kreditov in posojil. 

Na temo državnega premoženja, po nekaterih mojih informacijah, Američani delajo na zakonu o državnem premoženju, ki naj bi bil sprejet pred volitvami in omogočil izgradnjo Južne interkonekcije. 

Soreca: Mislim, da je to vprašanje za nekoga drugega, ne zame. Kar vam lahko povem, je, da smo zavezani obveščanju domačih oblasti o tveganjih, ki se vežejo na nedelovanje. 

Če se vprašanje državnega premoženja ne reši, mi pa smo pripravljeni sodelovati z lokalnimi oblastmi pri tem vprašanju, mislim, da je zelo pomembno, da to vprašanje izhaja od domačih akterjev. Torej, zelo jasno je, da mora biti to državni zakon, ki odraža sodbe Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Kakršno koli drugo rešitev ne bo rešila vprašanja državnega premoženja.

Torej, ne govorimo o vsiljevanju s strani visokega predstavnika, čeprav je Urad visokega predstavnika del Daytonskega mirovnega sporazuma.

Soreca: Govorimo o rešitvi v skladu s sodbami Ustavnega sodišča, in to je državni zakon. Torej, potrebna je odločitev Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.