Primer Čemerno: Še ena priča, ki ima le posredna spoznanja, tožilstvo pozvano, naj prekine to prakso

(Patria) - Še ena sodna obravnava na sodišču BiH v primeru Džemal Hadžić in drugi“ (Čemerno), je zaznamovalo pričanje osebe, ki je o tem primeru lahko govorila le posredno. V tem primeru je bil to priča tožilstva Zaim Bešlija, ki je v odgovorih na vprašanja tožilca Vladimirja Simovića opisal stanje v vasi Korita pred in na samem začetku vojaških dogodkov na tem delu občine Ilijaš.

Pojasnil je, da je bila četa Korita ustanovljena šele konec julija 1992, do takrat pa so vaščani samoiniciativno in po dogovoru izvajali seoske straže, večinoma z lovskim orožjem. O samem dogodku z dne 10. junija 1993 ima le posredna spoznanja od svojega brata Refika, ki je živel v srbski vasi Karaula, saj je bila njegova žena Srbkinja.

„Zaradi tega sosedje na Koritih niso verjeli ne njemu ne meni, tako da nisem bil vključen v to akcijo na noben način“ – je izjavil ob tem priči Bešlija.

Opisal je, da je dan pred akcijo čuval živino in da je, ko je šel mimo šole, v njej videl neko vojsko, vendar ni vedel, kdo so, od kod so in zakaj so tam. Zjutraj je slišal streljanje iz smeri Čemernega, od koder se je videl tudi dim. Iz pogovorov z drugimi je izvedel, da je bil cilj napada
uničenje havbic, katerih delovanje je slišal prejšnje dni in ki so obstreljevale Brezo, Visoko in okoliška naselja.

Njegov brat Refik mu je prenesel zgodbe o žrtvah, ki jih je slišal od srbskih sosedov, in to so vsa njegova spoznanja, o katerih ne želi govoriti, ker ni bil prisoten in ničesar od tega ni videl s svojimi očmi. Zato ni mogel govoriti niti o samih udeležencih akcije. Tudi tokrat je tožilec Vladimir Simović vztrajal pri dejstvih iz izjave, ki jo je priča dala SIPA-i leta 2017, poskušajoč poudariti razlike med tem, kar je v izjavi, in tem pričanjem, na kar se je Bešlija odzval, da je bil med dajanjem izjave popolnoma
zmeden, ker je bilo „povišanih tonov“.

Tudi on je dejal, da izjave ni prebral, ampak jo je podpisal. Tožilec Simović je reagiral z izjavo, da mu je bila izjava prebrana, vendar je med zasliševanjem obrambe priča potrdil, da se je to zgodilo šele zjutraj, ne pa na dan, ko je bila izjava vzeta leta 2017. V odgovorih na vprašanja obrambe je Bešlija tudi dejal, da ga je brat opozoril, naj ne gre v smeri Čemernega,
ker tam patruljira oborožena vojska.

Za danes je bil predviden še en priča, ki se zaradi bolezni ni odzval, zato je tožilec Simović prebral izjavo priče Mustafe Bešlije, ki je medtem umrl. V času dajanja izjave je bil ta priča star 81 let, te izjave pa ni podpisal, ker je bil nepismen, zato so bili na mestih, predvidenih za podpis, dopisani le njegovi iniciali. Na to se je odzvala predsedujoča sodnega senata Minka Kreho, ki je ugotovila, da niti na prejšnji izjavi, niti na drugih pred njo, ni navedena stopnja izobrazbe priče.

Tudi obramba je trdila, da je očitno, da je bil priča nepismen in da bi morala biti izjava posneta, vendar pa tudi v primeru vseh 102 prič ni nobenega zvočnega zapisa.

Obramba obtoženih je podala ugovor zakonitosti izjave, kot tudi njene avtentičnosti, saj je očitno, da je bil priča nepismen, izjava pa je napisana na način, kot da jo je dajala akademsko izobražena oseba.

Obramba je prav tako podala stališče, da izvajanje prič, ki imajo posredna spoznanja, le obremenjuje in podaljšuje sam proces, glede na to, da obstaja povsem dovolj prič, ki so bili udeleženci samega dogodka na Čemernem. Sodnica Kreho je sprejela to pripombo in svetovala tožilcu Simoviću, naj to poskuša skrajšati, kar je tudi obljubil.

Nadaljevanje sojenja je 19. 10., na katerem naj bi se pojavila dva priči.

(S.Spahić)