SIMOVIĆ SE JE DOMISLIL: Poveljujoči, ki so ukazali obstreljevanje civilistov s Čemernega, bi želeli pričati preko video povezave iz Beograda!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Na naroku v primeru „Čemerno“, ki je potekal na sodišču BiH, je tožilec Vladimir Simović bral izjavi dveh preminulih prič, nato pa je sledila razprava o prihodnjem dokaznem postopku.

Na zadnjem naroku je tožilec Simović dejal, da želi preko video povezave zaslišati Velibora Blagojevića in Momirja Šikuljaka, danes pa o tem ni ničesar povedal, zato se je odzvala obramba.

Ifet Feraget, odvetnik Enesa Duraka, je zahteval, da tožilstvo predloži celotno korespondenco z Ministrstvom pravosodja BiH, saj so zahtevali mednarodno pomoč Srbije za zaslišanje Blagojevića in Šikuljaka preko video povezave.

„Pred petimi leti sem poslal dopis Simoviću v zadevi Čemerno, kjer sem vprašal, kaj je s preiskavo glede oseb, ki so bile na Čemernem kot pripadniki takratne srbske vojske. Dejal je, da se vodi preiskava. Glede na to, da sta za priči predlagana poveljnik pehote Šikuljak in poveljnik artilerije Blagojević, proti katerima se vodi preiskava, danes pa ju tožilec predlaga kot priči, vztrajamo, da se ju zasliši tukaj v sodni dvorani, torej neposredno,“ je dejal Feraget.

Nato je predsedujoča senata Minka Kreho odredila tožilcu, naj predloži celotno dokumentacijo in obrazložitev, zakaj zahtevajo video povezavo, ter vprašala, kaj se je čakalo v vseh teh letih, saj je za pričanje preko video povezave potrebnih več mesecev za organizacijo.

Ključno vprašanje tukaj je, ali se lahko ti osebi zaslišijo kot priči, predhodno pa bi ju morali procesuirati za neselektivno obstreljevanje civilistov v Brezi, Varešu, Visokem, Kaknju in obrobnih delih Sarajeva.

Do sedaj je nedvomno ugotovljeno, kar je že potrdil tudi tožilec Neđo Marinković, „da če ne bi bilo artilerije na Čemernu, ne bi bilo niti napada“, s čimer je potrdil, da je bil na Čemernu napaden vojaški cilj in ne civilisti v vasi.

Čeprav večina prič ne ve, kdo in kdaj je pripeljal havbice, jih je večina potrdila, da so „streljale“ in da je iz havbic bilo izstreljenih več sto granat. Prav tako je po relevantnih dokazih in do sedaj potrjenih dejstvih po izjavah prič na sojenju, od 30 žrtev na Čemernu, 27 pripadnikov Vrs.

In tako kot v primeru Dobrovoljačka pričajo oficirji, ki so okupirali in nameravali zavzeti Sarajevo, zdaj pričajo proti obtoženim v tem primeru, tako tudi v primeru Čemerno poveljniki vojske, ki je neselektivno obstreljevala civiliste, pričajo proti pripadnikom Armade RBiH, ki so v tej akciji imeli le en cilj – uničenje havbic, s čimer so zaščitili civiliste Breze, Vareša, Ilijaša, Kaknja.

Sicer pa tožilstvo BiH bremeni nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe (TO) ter aktivnega in rezervnega sestava policije – Džemala Hadžića, Teufika Turudića, Džemala Smolo, Senada, Harisa in Benjamina Sikire, Enesa Duraka, Mirsada, Nusreta in Mirzeta Bešlijo ter Hamdijo Spahića in Nehruja Ganića – da so junija 1992 sodelovali v združenem zločinskem podvigu v vasi Čemerno.