Sarajevo v fokusu hibridne vojne: Po lažnem disidentu nam nekdanji uslužbenci SOA prodajajo zgodbo o non-paperju!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Po razkritju pravega obraza disidenta z naslovnice Slobodne Bosne Bobana Bogdanovića, je odvetništvo že očitno lažnega non-paperja z ameriškim blagoslovom prevzelo manj znane hrvaške rezidente, katerih biografija je prav tako skrita pred javnostjo v Sarajevu, da bi jo lažje pogoltnila.

Komur je treba opozoriti, Slobodna Bosna je najprej ekskluzivno objavila non-paper o reševanju vprašanja Zahodnega Balkana, ki naj bi ga odobril tudi Marko Rubio, državni sekretar ZDA v najavi. Nato so nam ponudili zgodbo o beograjskem disidentu pod zaščito Francije, Velike Britanije in Švice Bobanu Bogdanoviću kot soavtorju non-paperja in njegovemu PR spinnerju za potrebe mehkega uma sarajevske kotline.

O tem več v tem članku:

http://nap.ba/qpost/383165/U-Bobana-nos-sve-vei-autori-ko-su-trei-Kokainski-non-paper-delirijum-prijeti-Bosni-sjenke-opet-igraju-nad-Balkanom

U Bobana nos sve veći, autori ko su treći: Kokainski non-paper delirijum prijeti Bosni, sjenke opet igraju nad Balkanom!

Piše: Rasim BelkoDržavni sekretar SAD-a koji to nije, dao je saglasnost za non-paper kao mirovni i miroljubivi sporazum koji to ne može biti. Otprilike i u najkraćem na to bi se mogla svesti priča o famoznom papiru koji iskače iz čarobne lampe

Vendar pa se balada o Bobanu kot disidentu in nekakšnem avtoritetu za non-paper razblinila kot vse hibridne resnice, saj gre za osebo s kriminalno preteklostjo in brez kakršne koli reference, ki bi ga lahko postavila v kontekst avtoritete, da nam predlaga, pojasnjuje in ponuja rešitve.

Včeraj je Slobodna Bosna še naprej iz neznanih razlogov vztrajala pri zgodbi in nam ponudila nekakšno analizo relativno neznanega portala, ki so ga dodatno relativizirali s krajšanjem imena. Portal je Geopolitika News, medij iz Hrvaške s pisano sliko impresuma in biografijami okostja analitikov na njem.

Hkrati je Slobodna Bosna, kot pri zgodbi o disidentu, pozabila navesti avtorja analize, verjetno računajoč, da bo Sarajevo to pogoltnilo, ko bo bralo, kaj piše, ne da bi gledalo, kdo piše.

V članku z naslovom “PORTAL "GEOPOLITIKA" ANALIZIRAL NON-PAPER: "Gre za demokratizacijo Zahodnega Balkana ob ohranjanju mednarodno priznanih meja!"”, nas avtor Zoran Meter uči definiciji non-paperja, a tudi pravi, da bi novi ameriški predsednik Donald Trump lahko demokratiziral in nas popeljal v bleščavost evroatlantskih sanj.

O nesmislih tega non-paperja sem pisal v prejšnjem članku in ni potrebe ponavljati, da je nadvse neumno sprožiti silne mehanizme mednarodne skupnosti, da bi na primer Srbija podpisala sporazum, v katerem se bo zavezala, da bo spoštovala Daytonski mirovni sporazum, ki ga je leta 1995 podpisala z Bosno in Hercegovino.

Toda, lepeza likov v zakulisju non-paperja s strani Slobodne Bosne daje pravico za slutnjo, da se je v obveščevalno-medijski cikloni Zahodnega Balkana nekaj resno zmedelno in napoveduje resne spremembe.

Kajti, tisto, kar je SB pozabila povedati o avtorju “Analize non-paperja”, je navedeno v podatkih na izvorni strani, in pravi: “Novinar in analitik, nekdanji uslužbenec hrvaške obveščevalno-varnostne skupnosti, zunanji politični kolumnist v hrvaškem nacionalnem tedniku „7Dnevno“, urednik in glavni analitik specializiranega portala za geopolitiko, zunanjo politiko in mednarodne odnose „Geopolitika news“, specialist za Bližnji in Srednji vzhod, Severno in Sahelsko Afriko ter Rusko federacijo”.

Non-paper, za katerega še ne poznamo avtorjev, nam očitno prodaja SOA. Da je tako, potrjuje biografija še enega avtorja z Geopolitika Newsa Tončija Mirića: “Tonči Mirić je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. Nekdanji je uslužbenec hrvaškega varnostnega sistema. Analitik, specializiran za (Zahodni) Balkan in države bivše Jugoslavije”.

Na straneh tega portala boste pogosto našli tudi avtorske analize in besedila o mudžahedinih v Bosni med vojno, analitiki ne oklevajo ponuditi rešitve za Bosno po modelu konfederacij in konsociacij in podobno.

Sarajevska javnost je po disidentu s kriminalno preteklostjo v analitiki dobila tudi analitike s certifikatom SOA. In ne vem, ali obstaja kdo resen, ki bi lahko verjel, da je ta non-paper sploh realen, saj je jasno, da je produkt lobističnih hiš, kot je Heritage Foundation, ki državljane BiH deli na katolike, ki jih je treba zaščititi, in nevarne muslimane ter pravoslavce.

Vprašanje je le, zakaj imajo v Sarajevu prostor za širjenje propagandnih idej z elementi hibridne agresije prav takšni liki in za čigav interes se to dela.

Vendar pa jih bo zagotovo odvrnila dejstvo, da se mednarodna skupnost giblje v nekem novem smeri, čemur bo prav tako prispeval Marko Rubio, za katerega so nas poskušali prepričati, da je soglašal z lažnim non-paperjem.

Dobro obveščeni viri pravijo, da Velika Britanija pripravlja nek načrt, zato že zdaj v Sarajevu zbirajo predloge rešitev. Na drugi strani, navajajo isti viri, zgodba o velikih monoetničnih državah, ki nam jo je ponudil nek prejšnji non-paper, počasi izginja iz knjige, v kateri se pišejo rešitve.

K temu sta najbolj prispevala Andrej Plenković in Aleksandar Vučić, voditelja hegemonističnih sosedov, ki sta mednarodni skupnosti najbolje dešifrirala, v katero antidemokratično smer bi šle rešitve z monoetničnimi državami. Ali povsem neposredno, to je pot v ustvarjanje avtokratskih režimov, v katerih Plenković in Vučić vladata desetletje in več. Da ne rečem doživljenjsko.

Nasproti tem rešitvam je krepitev demokracije in odpravljanje vzrokov, ki spodkopavajo multikulturne in multietnične rešitve, takšna pa so društva Bosna in Hercegovina, Črna Gora in Severna Makedonija.

Če soditi po dinamiki aktualnih odnosov, pristop k reševanju Zahodnega Balkana skozi ustvarjanje velikih monoetničnih držav počasi izgublja moč, k temu pa v veliki meri prispevajo tudi sodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine na Nizozemskem in Mehanizem, ki ga je nasledil. Kajti, v teh sodbah sta tako Srbija kot Hrvaška, pa tudi njuni podaljšani lovki v BiH, obsojeni, da sta z genocidom, UZP-jem, vojnimi zločini poskušali ustvariti etnično čiste prostore za monoetnične velike države.

Mednarodna skupnost se zaveda, da bi s priznanjem teh posledic kot dejanskega prihodnjega stanja ustvarila nevaren precedens za celoten Zahodni svet. Zato se tako Britanci kot Američani obračajo k nadaljevanju procesa demokratizacije in krepitvi vladavine prava, vendar ne skozi non-paper, temveč skozi resne diplomatske aktivnosti in iskanje rešitev.

Seštevši, zgodba o non-paperju je lahko služila le kot orodje v hibridnem vojskovanju, da bi se na sarajevsko politično sceno izvajal pritisk za kompromis glede nekaterih rešitev. In pri tem so odlično služili lažni avtoriteti pod dežnikom obveščevalnega in paraobveščevalnega sektorja. In nekateri novinarji.

Toda od te zgodbe, zdaj je že jasno, ne bo nič.