Reisul-ulema Kavazović v Gračanici: Mošeja je najpomembnejši kraj za vsako okolje, skupnost, za vsako džematsko občestvo

(Patria) - Reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović je danes v Gračanici sporočil, da naj bodo naše mošeje kraji, kjer bomo drug drugemu najbližji in najbolj povezani, kjer se bomo posvetovali o vseh naših opravkih in iz katerih bomo vsak dan izhajali kot boljši ljudje.

V Režićih pri Gračanici so danes slovesno odprli mošejo, po čemer je reisul-ulema imel pridigo (hutbo) in poudaril, da nam džuma v tej mošeji „prinaša veliko veselje v srca“.

„Danes jo odpiramo in dajemo na voljo našemu džematskemu občestvu v tem kraju, muslimanom, ki se bodo v njej lahko v miru in ponižnosti posvetili sebi in svoji veri. Odpiramo jo v tem izbranem predramazanskem času. Ponosni smo tudi, da jo podarjamo naši domovini na dan, ko se s spoštovanjem spominjamo njenih sinov in hčera, ki so jo naredili neodvisno. Kakor oni takrat, smo tudi mi danes odločeni, da skrbimo zanjo kot za svojo domovino, v kateri bomo mi in naši otroci živeli v svobodi in dostojanstvu“, je poudaril reisul-ulema.

Ta mošeja nam govori, kako živa je vera v srcu našega človeka, kako je dobro delo merilo stvari, plemenitost duše in upanje v Božje usmiljenje pa neugasljivo, je dodal reisul-ulema.

„Uspel bo le tisti, ki (dušo) očisti, izgubljen pa bo tisti, ki jo zapelje na stranpot, je stalno kur'ansko sporočilo, ki nas usmerja v vseh generacijah. Mošeja je kraj, ki v nas gradi mero ravnanja v prizadevanjih, da se pravilno in koristno postavimo med dvema svetovoma, med dunjalukom in ahiretom. Govori o namerah svojih graditeljev, o njihovi iskrenosti v odnosu do Vzvišenega in v komuniciranju z ljudmi. Njeni obrisi govorijo o graditeljevi spretnosti in predanosti pri opravljanju del, o njegovi odločitvi, da dobro delo postavi v središče svojega bivanja, da svoje življenje podredi Bogu, službo pa ljudem, ne glede na to, kakšen ugled in čast ima v družbi“, je izjavil reisul-ulema.

Imeti mero v življenju je največja človeška veščina, je sporočil reisul-ulema in spomnil, da je prerok Muhammed pozival svoje sledilce, naj telesu dajo njegovo pravico, duši pa njeno, kajti vse ima svojo pravico, svoj delež v celoti, ki se imenuje človek.

„Krajšanje mer ima slabe posledice že na tem svetu in med ljudi vnaša sovraštvo, zlobo ter odvzema ljubezen v medsebojnih odnosih. Zato, bratje in sestre, naj bo zmernost v vsem v našem življenju najpomembnejša, merilo vseh stvari, glede na sposobnosti in možnosti vsakega izmed nas“, je poudaril reisul-ulema.

Kot je dejal, je mošeja tudi kraj naših srečanj, čaščenja (ibadeta) in druženja; je najpomembnejši kraj za vsako okolje, skupnost, za vsako džematsko občestvo.

„Verniki so dolžni družiti se med seboj. To je Poslanikova suna. Poslanik je preživel veliko časa s svojimi ashabi, podnevi in ponoči. Vzgajal jih je in jim pomagal, jih poučeval, tolažil in spodbujal. Bila je to skupnost ljudi, ki so skrbeli drug za drugega. Mošeja je bila kraj, kjer se ljudje niso počutili osamljene, prepuščene samim sebi. Bolne so obiskovali, revnim pa pomagali. Prav mošeja je pripomogla k temu, da je bila medsebojna komunikacija med ljudmi odprta in prisrčna“, je dejal reisul-ulema v pridigi.

Poudaril je, da moramo ta prvotni namen mošeje negovati tudi danes, „kajti ta njena funkcija poleg čaščenja izpolnjuje tudi njeno vlogo v skupnosti“.

„Naj bodo naše mošeje v naših soseskah središča, v katerih se bodo izpolnili ti cilji, v katerih bomo drug drugemu najbližji in najbolj povezani, v katerih se bomo posvetovali o vseh naših opravkih in iz katerih bomo vsak dan izhajali kot boljši ljudje. Tedaj se lahko nadejamo izpolnitve Božjega usmiljenja do nas. Poslanik, mir z njim, je rekel: 'Pri meni imajo najboljše mesto tisti bogaboječi – kdorkoli že so in kjerkoli že živijo.' Naj nam bo ta njegova izjava spodbuda, da se trudimo in borimo, da ne zamudimo nobene priložnosti, ki nas lahko pripelje v Pejgamberjevo bližino“, je dejal.

Mošeja je tudi kraj širjenja islamske in splošne kulture ter izobraževanja.

„Mi smo narod, ki so ga dolgo, na različne načine, odvračali od svojih vrednot in svojih korenin. Mnogi tudi danes vedo malo o svoji kulturi in civilizaciji, ki ji pripadajo. Tega odvračanja je tudi v tem času. Nezamisljivo je, da se v muslimanskem okolju širi nasilje nad ženskami, umori in poniževanja. Večine takšnih primerov ne bi bilo, če bi bili storilci vzgojeni v skladnih in ponižnih družinah, v mektebih, če bi opravljali namaz in post, če bi se učili ljubiti in spoštovati starše, brate in sestre, sosede, če bi bili vzgojeni na visokih načelih islama“, je poudaril reisul-ulema.

Na koncu pridige je zaželel, naj bo ta mošeja „kraj zbiranja dobrih in pobožnih ljudi ter kraj, kjer bodo vzgajali velikane našega naroda, ljudi visoke morale, ki bodo vedeli, kaj je smisel življenja na dunjaluku, moške in ženske, ki bodo služili svoji skupnosti in svoji domovini“, ter naj „Allah ohrani pri življenju graditelja te mošeje in njegovo družino, sprejme njegov častni namen (nijet) ter podari blagoslov (berićet) in dobro v poslih“.