Reisul-hudžadž Avdibegović: Hadž je svetost cilja

(Patria) - Hadž je končno pričevanje vere in v njem se odraža svetost cilja vsakega hadžija, je izjavil reisul-hudžadž letošnjih hadžij iz Bosne in Hercegovine Nusret-ef. Abdibegović.

V pogovoru za agencijo MINA, opravljenem v neposredni bližini Poslanikove mošeje v Medini in pred odhodom zadnjih skupin naših hadžij domov, je Abdibegović spomnil na blagoslovljenost Meke in Medine, kar je jasen znak Božje milosti.

„Hadžiji so izbrani ljudje, ki prihajajo na blagoslovljeno mesto, in oni postanejo blagoslovljeni. Kajti, Meka brez hadžij ne bi bila blagoslovljena. Oni dajejo tisto, kar imajo pri sebi, in jemljejo tisto, kar je pri Meki – in to je ta svetost, blagoslov, sled, ki jo je na Hribu milosti postavil Adem a.s., in njegova hazreti Hava.

Zibelka človeške civilizacije je na tem gričku, tam se srečata oba, tam se odločita za življenje človeškega življenja, ki je hkrati tudi trpljenje, in veselje, in utrujenost, in znoj, in olajšanje, in veselje, in žalost – vse se tam sreča. Naši hadžiji so letos del tega celotnega duhovnega verskega verniškega ambienta, ki je prišel obiskat sveta mesta v iskanju vzvišenosti“, je poudaril Abdibegović.

Pojasnil je, da je zemeljska Kaaba prototip nebeske in da nebeske kaabe obletavajo angeli, zemeljsko pa ljudje.

„Ta fizična in duhovna povezava, ki se zgodi v prostoru Meke, povzroči vse tiste čedne duše, ki so odšle kot hadžiji, bivajo kot hadžiji in se vračajo kot hadžiji.

Kajti, hadž postane dragulj v kroni človeškega islama. S hadžem človek zapre svojo piramido islama. Obstajajo štiri strani – šehadet, molitev, post, zekat, vendar jo pokriva hadž. Tisti, ki postane hadži, se varuje, najprej da opravlja tisto, kar je naročeno, še bolj pa, da ne dela tistega, kar mu je prepovedano, ker hadži postane vzor, primer, on je utelešenje dobrega“, je poudaril reisul-hudžadž.

V tem kontekstu, vstop v sveti prostor, v sveti čas, odpre sveti cilj. „Na hadžu veliko bolj premišljujemo o Bogu, manj pa o posvetnem in o tistem, kar smo pustili v Bosni, medtem ko v Bosni veliko bolj premišljujemo o tistem življenju, s katerim smo obkroženi, kot pa o Tistem, ki nas je ustvaril. Zato je hadž uravnoteženje in iskanje ravnovesja znotraj tega, kajti, ni naključje, da oblačenje ihrama simbolizira za smrtne odeje“, je navedel.

Hadž kot ibadet je poln simbolike, simbole pa je treba preučevati in opazovati, je dodal Abdibegović.

„Svetost Arafata, Mešaril-harama, Muzdelife, profanost Mine, je ena od teh nihanj, ki se gibljejo in ki se lahko odražajo na hadžu. Stalna prisotnost svetega in profanega, duhovnega in materialnega, dobrega in slabega. V tem kontekstu, je hadž popolna predanost in izpolnitev človeškega islama, njegove manifestacije. Ampak, kdaj pride? Ko je izpolnjen z imanom. Človek demonstrira svoj islam, ko je izpolnjen z imanom“, je poudaril.<

Izgradnja osebnosti se začne skozi kolektivnost, je ocenil Abdibegović, vendar je islamski pristop izgradnje osebnosti skozi personalnost.

„Mi moramo skozi misijo pristopati k ljudem individualno, odpirati jim dušo, srce, vstopiti v ta skriti prostor. Kajti, ko vas ljudje spustijo vase, v svoje bitje, boste jim lahko svetovalec, če pa gradite skozi množičnost, brez temeljnih vrednot, potem ne bomo dosegli cilja. Zato je Poslanik, a.s., gradil Meko samo kot vero, iskal je od prebivalcev Meke, da verujejo, šele kasneje pride v Medino, kjer ustvari družbeni ambient.

Meka je izgradnja osebnosti, Medine pa izgradnja civilizacije in družbe. Družba se gradi s posameznikom, vera se sprejema posamezno, manifestira pa skozi kolektiv. Hadž je kolektivna manifestacija ummeta Božjega Poslanika“, je poudaril reisul-hudžadž.

Hadž ima še večjo vlogo, o kateri ummet danes ne govori, meni Abdibegović. Kot poudarja, naj bi hadž obravnaval univerzalne vrednote, na katere je opozoril Poslanik na zadnjem hadžu.

Civilizacija, ki jo živimo, je civilizacija materializma in profanih vrednot, ne pa civilizacija modrosti, umnih in velikih ljudi, je poudaril Abdibegović, hadž pa opominja tudi na obveznost opredelitve za dobro.

„To je obdobje, ki ga je Poslanik zatekel v Meki, zato se pojavi ideja tevhid, ideja dobrega. Danes je redkih tistih, ki žrtvujejo, dajejo in pomagajo, delajo dobro za ljudi. Kaj človeka žene, da dela dobro? To so ideali, sveti cilji, da pokažemo, da je razumno, da je Bog ustvaril človeka. Človeku je imanentno, da je dober. Lahko se pojavi val nezgode in zablode, vendar je princip vračanja k dobremu. Kdo to dela – umni, modri, pobožni, dobri ljudje. Vračanje k resnici je vračanje k Bogu.

Ibadet je oblika napajanja duše in oživljanja zavesti o Bogu. Mi skozi ibadete, tako tudi hadž, to dosegamo“, je zaključil Nusret-ef. Abdibegović.

Abdibegović je nedavno odšel v pokoj z mesta muftije iz Banje Luke. Ob tej priložnosti je izrazil posebno zadovoljstvo zaradi dejstva, da mu je bila ukazana čast, da je reisul-hudžadž, ter na ta način prispeval Islamski skupnosti v Bosni in Hercegovini pri organizaciji letošnjega hadža.

„Letošnji hadž ostaja pomemben, meni osebno, pa tudi pomemben zaradi naših hadžij. Zdi se mi, da smo doživeli uspeh pri celotni organizaciji pete temeljne dolžnosti. „Organizacijo hadža spremljam od leta 1980. Opazil sem, da je letos lestvica dvignjena, na zavidljivo raven. To si zaslužijo naši hadžiji, naša Islamska skupnost, naša javnost, in vesel sem, da vsako leto, na blagoslovljenih mestih, imamo svoje predstavnike“, je sporočil muftija Abdibegović.