Reis Kavazović: Moramo se gibati naprej, saj nas čakajo izzivi, občasno pa pogledati nazaj, da vidimo pot, ki smo ga prehodili!

(Patria) - Reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein Kavazović je danes imel hutbo v Sanskem Mostu, kjer je govoril o skušnjavah kot sestavnem delu človeškega življenja, potrebi po vztrajnosti v veri in pomembnosti skupnosti v časih izzivov.

Posebej je opomnil na nauke iz življenj Božjih vjerovjesnikov, poudarjajoč, da so potrpežljivost, moralna vztrajnost in spoštovanje dane besede temelj preživetja posameznika in skupnosti.

V hutbi je opozoril tudi na simboliko hadža kot poti duhovnega zorenja in soočenja s kušnjami, pozivajoč vernike, da krepijo medsebojno povezanost, varujejo družino, džemat in sosesko ter so pripravljeni na izzive, ki bodo zagotovo prišli.

Govoreč v Sanskem Mostu, je reisul-ulema evociral tudi spomin na vojna trpljenja in obnovo tega konca, sporočivši, da se svoboda, mir in dostojanstvo varujejo z vero, solidarnostjo in odločnostjo, da se postavimo vsakemu obliku zla.

Njegovo hutbo prenašamo v celoti:

"Hvala Allahu z besedami, ki bodo napolnile Mizan na Sodni dan.

Hvala Allahu, ki je poslal Svojega Vjerovjesnika z Uto in Resnico in ki nam je prenesel Njegovo besedo, v njeni jasnosti in lepoti. Naj bo blagoslov in rešitev nanj, na njegovo družino in ashabe in na vse njegove sledbenike na Pravem potu.

Spoštovani bratje v veri!

Drago mi je, da sem danes z vami na džuma-namazu v našem Sanskem Mostu, kraju našega trpljenja, boja in upanja. Drago mi je, da vas vidim v vaših domovih po velikem preizkušnju, še večjem boju in sijajni zmagi. Radosten sem, da sem v mestu, ki nam je danes vsem resnično navdih in v katerem se na vsakem koraku začuti ta utrip moči in odločnosti, da vztrajamo. Molim Vzvišenega, da vas varuje pred vsako nesrečo.

Ko nastopijo meseci ešhurul-huruma, je to znak, da se nam približujejo obredi hadža. V njih je Allah, dž.š., prepovedal ljudem vsako vrsto nasilja in agresivnega vedenja. To so meseci miru, v katerih je vsako dobro pomnoženo, vsako nasilje pa kaznovano in obsojeno. V teh mesecih nam je predpisana peta islamska dolžnost, hadž – tistemu, ki lahko, da jo opravi. Nekdaj je bil vprašan, komu je hadž obvezen, pa je Vjerovjesnik rekel: Hadž je enkrat v življenju, tisti pa, ki ga opravi večkrat, mu je to nafila.

Naši hadžiji se pripravljajo na pot in čez nekaj dni bo odpotovala prva skupina. Mi tudi s tega kraja pošiljamo duov za njihov blagoslovljen put, da v zdravju opravijo obrede hadža, da jim ga Allah, dž.š., sprejme in odpusti grehe.

V teh dneh smo prejeli pomembna sporočila, ki jih moramo previdno poslušati in se truditi, da jih razumemo. Hadž je potovanje, vsako potovanje pa je podvrženo preizkušnjam in težavam.

Vzvišeni Allah je rekel:

Hadž je v določenih mesecih; tistemu, ki se zaveže, da ga bo v njih opravljal, ni združevanja z ženskami, ni grdih besed in ni prepiranja v dneh hadža. In za dobro, ki ga storite, Allah ve. In s tistim, kar potrebujete za pot, se oskrbite. In najboljša oskrba je bogaboječnost. In Mene se varujte, o razumom obdani!

Preizkušnje lahko so velike in nihče ni izjema. Tisti, ki so bili Božji ljubljenci, ki nam jih je On poslal kot Svoje vjerovjesnike, so bili še bolj izpostavljeni. Allah jih navaja za zgled, da bi iz njih učili in vzeli uko.

Preizkušnje Allahovih vjerovjesnikov nam lahko služijo kot paradigma. Iz njih so generacije muslimanov stoletja učile, da so kušnje, tudi najboljše, del človeških življenj, in da se dogajajo posameznikom in skupnostim ljudi.

Adem, a.s., je bil preizkušen z obljubo, ker je prelomil dano besedo, da se ne bo približeval prepovedanemu drevesu in da ne bo jedel njegovega ploda. Ko jo je prelomil, ga je Allah izgnan iz dženneta. Od takrat Adem in njegovi potomci živijo v stalnem iskanju miru in prenašajo preizkušnje. To je uka, ki jo moramo črpati iz njegovega primera. Spoštovanje ukazov in prepovedi, moralnih in pravnih predpisov, prinaša mir in krepi zaupanje v skupnosti ljudi, njihovo neupoštevanje pa nemir in trpljenje.

Spomnimo se tudi besed Nuha, a.s.:

Gospodar moj, jaz sem svoj narod klical noč in dan, a moje klicanje ga je še bolj oddaljilo. In kadar sem jih klical, da jim odpustiš, so si prste zatlačili v ušesa in se pokrili s svojimi haljami – bili so trmasti in pretirano ošabni.

Ko je Allah odločil, da jih kaznuje zaradi nemorala in ošabnosti in ker so prestopali meje zla, je ukazal Nuhu, a.s., da zgradi ladjo, ki bo njega in njegove sledbenike v Istini popeljala v luko rešitve. Torej je rešitev vedno v resnici in dobrotljivosti, nikoli pa v laži in ošabnosti. In dokler hodimo pot resnice, ne moremo sedeti križanih rok, ampak moramo nenehno graditi ladjo rešitve, ki nas bo popeljala na varno mesto in nas rešila pred poplavo, kakor je to delal Nuh, a.s. Ta ladja mora biti široka za vse tiste, ki iščejo rešitev pred nemoralm in nasiljem, pred lažjo in ošabnostjo. In življenjska kušnja zajema vse. Ni garancije za nikogar, niti za lastne otroke. Preizkušnja, ki jo je doživel Nuh, a.s., s svojim sinom, je uka vsem nam. Allahu, ne postavljaj naju in naše otroke na kušnjo, na katero si postavil Nuha, a.s., in njegov narod.

Iz primera Ibrahima, a.s., in njegove življenjske poti se lahko učimo dan in noč. Prehodil je težko pot preizkušenj: najprej z očetom, nato z ženo in na koncu s sinovoma. Vsakemu preizkušnju se je hrabro soočil, s trdno vero v pravilnost svoje poti in zaupanjem v svojega Gospoda. Razšel se je z očetom zaradi vere v enega Boga; postavil se je faraonu v obrambo časti svoje žene; izpolnil je besedo in obljubo Bogu, da bo žrtvoval tisto, po čemer je najbolj hrepenel. Ibrahim, a.s., je nepokolebljivo stal za svojimi prepričanji; hrabro in odločno je stal pred tiranom, branil čast svoje žene, in ponižno je stal pred dano obljubo, tudi ko se je zdelo, da je v njegovo škodo. Preizkušnje ga niso vznemirile. Stal je pokončno, kljub pritiskom in preganjanju, moč pa je črpal iz vere, za resnico, za katero se je zavzemal, in pravico, ki jo je zahteval. Ibrahim, a.s., je zgled vztrajnosti in nepokolebljivosti, ki v naša življenja vnaša upanje, da se z vero, odločnostjo in spoštovanjem dane besede lahko premagajo vsi izzivi.

In na koncu vas želim opomniti na življenjsko pot zadnjega Allahovega vjerovjesnika Muhammeda, a.s. Odraščal je kot sirota v revščobi in v boju za golo preživetje. On je zgled, da sta vera in vztrajnost notranja moč, ki jo imamo in na katero lahko vedno računamo, ne glede na življenjske okoliščine.

In danes med nami odmevajo njegove besede, izrečene stricu Ebu Talibu: Tako mi Allaha, če bi mi dali sonce v desno in luno v levo roko, da opustim to pot pozivanja v vero, ne bi opustil. Vjerovjesnik nas je naučil, da je nekaj vrednejšega od tega sveta, od položaja in moči, od prestiža in vpliva, in to so univerzalne vrednote, na katere kliče Bog: morala, pravo, enakost in pravica, solidarnost in bratstvo v skupnosti ljudi.

Zato moramo gledati naprej in se gibati! Ampak občasno se moramo tudi obrniti nazaj in pogledati pot, ki smo jo prehodili. Ni pred kratkim bilo, ko so nas naši očetje in matere poslavljali z duovom in nas spodbujali, da se postavimo zlu, ki nas je zajelo. Morali smo hrabro stopiti pred to zlo in mu pogledati v obraz, ne sprašujoč za ceno, ki jo bomo plačali.

Obstajajo časi, ko nobene kalkulacije niso relevantne. Obstajajo ljudje, ki prevzamejo tveganje, čeprav v boj vstopajo samo s svojim življenjem. Mi ne vemo, kaj prinaša dan ali noč. Ampak vemo, da je zapisano v Kur'anu:

Potrudite se na Božji poti, iskreno se borite...

Vedno se lahko sklicujemo na zgled tistega, za katerega nam je naš Gospodar rekel, da imamo v njem čudovit vzor. Njegova življenjska pot in pot Adema, a.s., Nuha, a.s., Ibrahima, a.s., Musa, a.s., Isaa, a.s., in drugih vjerovjesnikov so nam za nas kazalci, kaj nas lahko čaka v prihodnosti, posamično in skupaj.

Sedaj živimo v miru, ampak moramo biti zavedni, da bodo zagotovo prišli novi izzivi in preizkušnje. Moramo se pripravljati, krepiti našo vero in našo skupnost. Združeni se lahko postavimo vsakemu zlu; razdeljeni bomo plena zveri, ki čaka svojo priložnost.

Varujte svoj džemat, svoje družine in sosesko. Skrbite za ljudi, prepoznajte med njimi poštene in se povezujte v dobrem.

Pomožite šibkejšim, krepíte jih; tako bomo vsi močnejši in varnejši. Naj vam dana beseda bo svetinja, vera pa moč, ki vas vodi po Pravi poti. Naj čast in obraz budeta tisto, kar se brani po vsako ceno, ponižnost in pokornost Bogu ter spoštovanje Njegove besede pa vrlina, ki vas krasi.

Allahu Vzvišeni, združi naša srca v veri, utrdi naše bratstvo v ljubezni, našo moč pa v enotnosti in odločnosti, da branimo našo svobodo in mir.

Neka bo naša zadnja dova vedno: Hvala Allahu, Gospodu svetov."