Ranjenim vojakom so v Dobrovoljaški dneve zdravili na Koševu

(Patria) - Danes se je pred sodiščem BiH nadaljevala sodna obravnava v primeru Ejup Ganić in drugi (Dobrovoljaška), kot priča tožilstva BiH pa je pričal Slobodan Bojanić, ki danes živi v Prijepolju. Maja 1992. je bil star 20 let.

Priča je na vprašanje tožilca Mladena Vukojičića povedal, da je bil 3. maja v poveljstvu Druge vojne oblasti, ko so dobili ukaz, naj gredo v Lukavico in s seboj vzamejo osebne stvari in osebno orožje.

Potrdil je, da so v vozila vstopili z osebnim orožjem, ta priča pa je imel avtomatsko puško, štiri okvirje streliva in eno bombo, in da so bili v civilnih oblačilih. Povedal je, da je bil z njim v vozilu tudi vojak Miodrag Đukić in trije častniki.

Ob opisovanju dogodkov 3. maja je povedal, da se je kolona premikala in da se je večkrat ustavila, tretjič, ko se je ustavila, so izstopili iz vozil, ena skupina jim je prišla naproti in jim odvzela osebno orožje.

Na vprašanje, ali so bili to uniformirani posamezniki, je priča povedal, da so nekateri imeli uniforme, vendar da ni šlo za vojsko. Njemu je ostal pas z bombo, a je prišel mladenič in mu ga je dal.

Povedal je, da so dobili ukaz, naj legnejo, in da je takrat prišlo do streljanja in da je bil ranjen v levo roko, Đukić pa je bil ubit.

Po nekem času so prišli po njega in so ga najprej prepeljali v ambulanto, nato pa v bolnišnico Koševo na zdravljenje.

Sodnik Darko Samardžić je priči vprašal, ali so bili tudi drugi ranjeni prepeljani na Koševo, kar je potrdil. Zamenjani so bili 11. maja, ko je po njih prišel vojaški tovornjak.

Zagovornica Ejupa Ganića in Zaima Backovića Jesenka Rešidović je priči vprašala, kaj je prevažal glede na to, da je bil voznik. Povedal je, da je večinoma prevažal ljudi in da je vozil neko inšpekcijo na Manjačo. Na vprašanje, ali mu je znano, da je bil aprila Sarajevo obstreljevan s položajev JLA, je Bojanić povedal, da so slišali detonacije, vendar da jim nič ni bilo predstavljeno.

Na vprašanje, ali mu je znano, da je bil 26. aprila ubit Senad Šećerović in njegov voznik s streli iz Druge vojne oblasti, je Bojanić povedal, da je to videl zvečer na televiziji.

Na dodatno vprašanje je povedal, da mu ni bilo znano, da potekajo boje, čeprav je že potrdil, da so gledali TV v poveljstvu.

Povedal je, da v trenutku, ko je začelo streljati, ko se je kolona v Dobrovoljaški ustavila, ni vedel ne, kje se strelja, ne, kdo strelja. Na vprašanje, ali jih je kdo udaril v Dobrovoljaški, je priča potrdil, da tega ni bilo.

Odvetnik Senad Pizović, ki brani Fikreta Muslimovića, je priči vprašal, ali so te ljudi v Dobrovoljaški doživeli kot vojake.

„Niso imeli uniform, bili so pisano oblečeni“, je povedal.

Na vprašanje, ali so v bolnišnici imeli enak tretma kot drugi bolniki, ali so dobivali hrano, cigarete, je priča potrdil, da so bili vsi korektni.

Odvetnica Bakira Alispahića Mirna Avdibegović je priči vprašala, ali je videl trenutek, ko je bil ranjen Zdravko Tomović, na kar je potrdil, da ni videl. Na vprašanje sodnika Samardžića, koliko časa je minilo od ranjenja do smrti Zdravka Tomovića, je priča povedal, da je umrl drugi dan.

Po končanem navzkrižnem zaslišanju te priče je Rešidovićeva podala predlog, da se skrajša seznam prič tožilstva BiH, glede na to, da je predlaganih 277 prič, od katerih je okoli 120 iz bivše JLA.

„Po izračunu je ostalo še okoli 92 prič, ki jih je treba zaslišati o istih okoliščinah. Predlog obrambe je, da se ta številka nekako zoži“, je povedala Rešidovićeva.

Tožilec Vukojičić je povedal, da še vedno preverjajo, koliko prič je umrlo, ter da bodo od dela prič od preostalih 92 odstopili.

Sodnik Samardžić je od tožilca zahteval, da predloži seznam umrlih prič.

Nadaljevanje sojenja je 10. decembra.