Prvemu obveščevalcu bosanskih Srbov je Iran grožnja, ker je prijatelj BiH, Kalabuhov in Dodikovih 15 pa so zaželeni

Piše: Rasim Belko

Sredoje Nović, varnostnik Milorada Dodika, nekdaj SDS-a za sumljive posle, je včeraj sporočil, da je treba iranskega veleposlanika Abuzarja Ebrahimija Torkamana izgnati iz Bosne in Hercegovine.

Gledano iz perspektive aktualnih odnosov na svetu, bi Novićevo pozivanje na izgon lahko povezali z nekaterimi zahodnimi elementi. Vendar pa sta Nović, njegova stranka in šef po vsem, kar predstavljajo, daleč od Zahoda.

Kljub temu je mogoče domnevati, da je Novićev odnos do iranske politike do BiH posledica vpliva pokojnega visokega predstavnika Paddyja Ashdowna, ki je rad „nameščal“ nekdanje pripadnike SDB-ja, tako da je Noviću podaljšal mandat direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA).

In Noviću ni problem Iran kot država ali njihova politika, problem mu je dejstvo, da veleposlanik Torkaman nima pomislekov, da bi Teheran pomagal Bosni in Hercegovini v primeru težav, tako kot je pomagal tudi v devetdesetih letih.

Nović, izkušeni obveščevalec, uporablja zamenjavo tez in obtožuje Iran, da je v Bosno in Hercegovino pošiljal vojake. Res je, da je bil Iran eden najmočnejših partnerjev Bosne in Hercegovine v času njene borbe za obstanek in samostojnost. Ni res, da je Iran pošiljal vojake v Bosno in Hercegovino.

Vendar pa Noviću ni problem to, da so drugi pošiljali svoje vojake, da za denar ali iz zabave ubijajo ljudi v mestih, ki jih je oblegala genocidna Vojska RS. Na primer, Rusi in Grki so prihajali, da se borijo za RS, srbska politika pa je omogočala umobolnim zahodnjakom, da so prihajali na turistične ture in ubijali državljane Sarajeva.

Ali še vedno vpliva na Novićeve stališče dejstvo, da ga je visoki predstavnik iz Velike Britanije gojil – ne vemo, vemo pa, kaj mu je konkretno zmotilo v sporočilu iranskega veleposlanika.

Nović se zaveda, da so sedanje razmerje moči v regiji, zlasti v Bosni in Hercegovini, veliko drugačne, kot so bile v času agresije na našo državo. Danes domoljubne sile Bosne in Hercegovine vedo, kaj je v okolici, zato se prilagajajo situaciji in spijo pripravljene in budne.

E to je problem, zaradi katerega Noviću in velikosrbski politiki zmotijo vsi, ki brez pomislekov pravijo, da so podpirali in bi podpirali Bosno in Hercegovino pri obrambi njenega obstoja, ozemeljske celovitosti in suverenosti.

Danes Dodikov, nekoč SDS-ov zaupnik za „umazane“ posle Sredoje Nović nima problema s tem, da je ruski veleposlanik v BiH Igor Kalabuhov neposredno in javno napovedal povračilne ukrepe, če se bo mednarodno priznana Bosna in Hercegovina odločila za pristop k zvezi NATO.

Kajti politika Novića in Kalabuhova je v bistvu enaka – agresorska, okupatorska, zločinska. Kar so Nović, njegove horde smrti in politični voditelji počeli Bošnjakom v Bosni in Hercegovini, ruski režim počne Ukrajincem.

Propagando Sredoja Novića je treba zato obravnavati kot del širšega mozaika „gnusobe“ Bosne in domoljubnih sil do Zahoda. Kajti, ko povežete patriote, Iran in Vzhod, je jasno, da se bo Zahod izogibal državi Bosni in Hercegovini, ne glede na to, da informacije prihajajo iz proruskih obveščevalnih vrst.

Navsezadnje bi celotno zgodbo o iranskih ali drugih borcih, ki so prihajali v BiH, lahko preverili Nović ali njegove strankarske kolege. Na čelu SIPA-e nikoli ni bil Bošnjak, agencijo so večinoma vodili srbski kadri, zato je zanimivo, da nimajo niti enega konkretnega dokaza, ki bi ga zagotovo ponudili javnosti. Komaj bi čakali.

Namesto tega Nović prodaja meglo in straši z iransko pomočjo. Kajti stavek, da „BiH ni država, kot so druge države sveta“, najbolje razkriva Novićeve motive za napad na iranskega veleposlanika, ki je pred kratkim prišel v BiH.

Nović je le eden v vrsti izvajalcev del srbskega sveta in z veščim poigravanjem v vneti geopolitični in regionalni situaciji doliva bencin z objavljanjem neresnic. Nović ni Dževad Galijašević, vendar sta si njuna cilja in načina uresničevanja očitno identična.

In na koncu, da bi se Nović malo zamislil, ne obstajajo zaspanci, obstajajo zelo budni prijatelji Bosne in Hercegovine tako na Zahodu kot na Vzhodu, pripravljeni pomagati Bosni in Hercegovini, da se brani pred vsakim napadom velikosrbskega hegemonizma.

Kajti BiH ima tako na Zahodu kot na Vzhodu veliko več prijateljev kot pa navedenih 15 držav, za katere Dodik trdi, da bi priznale RS!