Prosvetni delavci v HNK vztrajajo pri svojih zahtevah: Praznovanje dneva učiteljev ali stavka?

(Patria) - Stavko, ki so jo v začetku septembra sprožili sindikati prosvete v Hercegovsko-neretvanskem kantonu, je na zahtevo vlade Občinsko sodišče v Mostarju najprej začasno prepovedalo. Nato jo je razglasilo za nezakonito.

Sindikati so takšno odločitev sodišča poimenovali zaton demokracije in vložili pritožbo. Od zahtev za povišanje plač, trdijo, ne bodo odstopili, ter napovedujejo tudi možnost protestov v kratkem.

S sklepom Občinskega sodišča v Mostarju je prosvetnim delavcem v HNK prepovedano organiziranje stavke.

V sklepu piše, da ni bil spoštovan postopek sprave, niso bili dogovorjeni posli, ki se med stavko ne prekinjajo, ter da se s stavko krši konvencija o pravicah otroka. Sindikati so to odločitev poimenovali škandalozno in udarec na demokracijo ter pravico do stavke za več kot tri tisoč prosvetnih delavcev.

Edin Sarajlić iz Sindikata osnovnih šol HNK pravi:

"Če ljudje tako razočarani vstopajo v učilnico, mislim, da povzročajo ogromno škodo izobraževanju."

Sindikati so vložili pritožbo na odločitev sodišča. Od svojih zahtev ne bodo odstopili, ker pravijo, da vlada ima denar. Premier in ministri v HNK imajo najvišje plače v Federaciji, trdijo sindikati, medtem ko je plača prosvetarjev, pravijo, med najnižjimi, šele na osmem mestu po kantonih.

Josip Milić iz Sindikata srednjih šol HNK je povedal, kaj so njihove zahteve.

"Naše zahteve so izplačilo enkratne pomoči, 2750 mark, povišanje plače za 30 odstotkov, nato vrnitev mentorjev in svetovalcev v stari status, ki so ga imeli, nato izplačilo bolniške odsotnosti nad 42 dni našim delavcem, kot tudi ostalim."

Zahtevali smo tudi izjavo ministra za izobraževanje HNŽ, med drugim o tem, ali ima vlada denar za zahteve prosvetarjev, kot trdijo v sindikatih, in ali bo ugodila njihovim zahtevam, piše BHRT. Namesto tega so dobili pisni odgovor.

"Ministrstvo za izobraževanje HNK je od decembra 2023 sprejelo:

1. Nove pedagoške standarde in normative, s čimer je znižana najnižja meja števila učencev v razredu z 18 na 14, da učitelji ne bi izgubili norme ali postali tehnološki presežek.

2. Pravilnik o napredovanju za osnovne šole, ki omogoča napredovanje učiteljev - mentorji 5 odstotkov in svetovalci 8 odstotkov na plačo. Za srednje šole nismo dobili soglasja sindikatov.

3. Izdelali smo nov Zakon o osnovni vzgoji in izobraževanju ter Zakon o obveznem predšolskem izobraževanju, ki ga edini HNK ni imel v FBiH", piše v odgovoru ministra za izobraževanje Adnana Velagića.

Josip Milić pravi, da vztrajajo pri svojem,

"Na žalost pogajanj ni, nobenih dogovorov, novih momentov, tako da mi vztrajamo pri svojem, vlada vztraja pri svojem, na žalost je situacija takšna."

Sindikati bodo, pravijo, nadaljevali svoj boj za boljši materialni status in pogoje dela prosvetarjev. In namesto praznovanja dneva učiteljev, 5. oktobra, pravijo, je verjetnejši protest.