Prof. dr. Larisa Velić: Državno premoženje pod udarom različitih interesov, na škodo državljanov

(Patria) - Pravna država temelji na vladavini prava. Vendar kljub angažmaju
domačih in mednarodnih institucij še ne moremo reči, da BiH izpolnjuje vse pogoje, ki jo delajo pravno in demokratično državo, je danes na seji Kroga 99 na temo "Principi pravne države, uporaba odločb Ustavnega sodišča BiH in pravica do premoženja" poudarila dekanja Pravne fakultete v Zenici, prof. dr. Larisa Velić.

Poudarila je, da smo priča vsakodnevnemu zanikanju državnih institucij in neizvajanju dokončnih sodnih odločb.

"Postavlja se tudi vprašanje, ali je Ustavno sodišče BiH dobilo resnično vlogo, ki mu v skladu z Ustavo tudi pripada. Svet za implementacijo miru v BiH je identificiral cilje, ki jih morajo oblasti v BiH izpolniti za izgradnjo stabilne državne strukture, torej pred zaprtjem OHR, in ti so prav vezani na reševanje vprašanja državnega premoženja in vzpostavitev vladavine prava. Naša država je pod določeno vrsto nadzora s strani mednarodne skupnosti, ki je neposredno in posredno vključena v naš ustavnopravni sistem. Kljub tej dejanskosti pa realizacija ciljev glede vzpostavitve funkcionalnega in samoodrživega pravnega in političnega sistema ni uspela.

Glede urejanja premoženjskopravnih vprašanj lahko ugotovimo, da na ravni države ni vzpostavljen normativnopravni okvir, ki bi urejal zaščito, razpolaganje in evidentiranje državnega premoženja. V pomanjkanju ustreznih zakonov je državno premoženje pod stalnim udarom tistih, ki iščejo prostor za uresničevanje osebnih, nelegitimnih interesov in ciljev, na škodo vseh državljanov," pravi Velićeva.

Spomnila je, da je leta 2005 visoki predstavnik sprejel Zakon o začasni prepovedi
razpolaganja z državnim premoženjem, s predpostavko, da bo Parlament BiH sprejel Zakon o državnem premoženju in s tem rešil vprašanje državnega premoženja.

"Vendar, glede na to, da Parlament ni sprejel ustreznega zakona, nižji nivoji oblasti pa so sprejemali zakone, ki se nanašajo tudi na to premoženje, se je s tem vprašanjem večkrat ukvarjalo tudi Ustavno sodišče BiH. Tako Ustavno sodišče BiH v več svojih sodbah poudarja, da državno premoženje predstavlja temeljno vprašanje, povezano z uresničevanjem legitimnih državnih ciljev.

Glede na odločbe Ustavnega sodišča državno premoženje sestavlja premoženje, ki je predmet sukcesije bivših jugoslovanskih republik, gozdovi, kmetijska zemljišča, vode kot tudi splošna oziroma javna dobra, nepremično in premično premoženje, s katerim je imela pravico razpolaganja in upravljanja bivša Socialistična republika Bosna in Hercegovina do 31. decembra 1991, pa tudi vse drugo premoženje, ki ga je Bosna in Hercegovina pridobila na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali drugega organa, na podlagi zakona ali z dedovanjem. Glede na navedeno je jasno, da gre za zelo vredno premoženje izjemnega pomena za državo in njene državljane. Vendar pa se Ustavnemu sodišču, kot organu, ki opravlja funkcijo varovanja ustavnosti in zakonitosti, torej instituciji, ki ščiti temeljne ustavne in mednarodno priznane vrednote, zanika njegova resnična vloga, kar je vidno skozi politične
pritisk, zanikanje njegovih odločb in celo skozi zanikanje njegovih pristojnosti. Vse to sistem dela nevzdržen in zahteva nujno ukrepanje, če si resnično želimo pravno državo," dodaja.

Da bi se zagotovila pravica države do premoženja, ki jo povezujemo z njeno teritorialno celovitostjo in suverenostjo, kot eno od pravic, zaščitenih z najvišjimi pravnimi akti, je nujno, da državne institucije prevzamejo aktivno vlogo glede razpolaganja in upravljanja z državnim premoženjem ter da vzpostavijo ustrezen zakonski okvir za ureditev tega vprašanja, ob zagotovitvi izvajanja dokončnih sodnih odločb.

Ustrezno reševanje vprašanja državnega premoženja ni le premoženjskopravno vprašanje, temveč vprašanje obstoja države in njenih državljanov, saj se veže na okolje in vse posledice, ki jih prinaša neracionalna uporaba zemljišč."