Ozadje medijskega kodeksa Informbiroja Naše stranke: Forto v paniki, spoznal je, kdo je naslednji, če Bošnjak spregovori!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

“Od petka, 15. novembra 2024. leta, Naša stranka ne bo več mogla igrati vloge uglajenega evropskega gibanja, iz čigar portfelja vedno izstopajo uglajeni paradentisti, ki superiorno znajo govoriti, kako je mogoče, a se ne obotavljajo tega tudi pokazati”.

Napisal sem to 17. novembra tekočega leta, ne da bi slutil, da bo kriza v kriznem komuniciranju do temeljev razgalila vso prosojnost liberalizma v politični organizaciji Naša stranka.

Če sodimo po pristopu, tonu in načinu, na katerega se je Naša stranka nesrečnega decembrskega petka 13. obrnila na medije v Bosni in Hercegovini, je jasno, da je od liberalizma v tej stranki ostalo le to, da v statutu piše, da imajo predsednico, ki se imenuje Edin Forto.

Čeprav je delovanje v zadnjih dveh letih, kolikor je NS na oblasti na državni, entitetni in kantonalni ravni, pokazalo, da te liberale svoboščine in pravice obravnavajo kot prostor, iz katerega imajo pravico jemati dodatke liberalizma po potrebi. Ker je ta Naša stranka glasovala za nasilneže v družini, črno listo, pristala na enodnevno suspenzijo ustave in s tem širši spekter pravic, kot so pravice do politične izbire, hkrati pa je v zveznem in kantonalnem parlamentu spremenila poslovnik v smeri, ki je nasprotna demokraciji.

In zato bi moralo biti danes vsem v Bosni in Hercegovini jasno, da ni obstajala večja politična prevara v postdejtonski Bosni in Hercegovini kot Naša stranka.

Ne vem, koliko je to dovolj interno ali eksterno, a za pojasnilo je največji krivec za to, da minister Bojan Bošnjak prestaja sodni postopek, prav predsednica Naše stranke Edin Forto, ki so jo pričevalci v primeru “Incitat” javno obtožili, da je najbolj pritiskala na Bošnjaka, da podpiše tisto, česar pametnejši pred njim niso.

In prav v tej dejanskosti je treba iskati razloge za skandalozni, protidemokratični, antiliberalni pritisk, ki ga je Naša stranka poskušala izvesti na medije v Bosni in Hercegovini.

Ker je očitno, da je v Naši stranki po podaljšanju pripora ministru Bošnjaku za še dva meseca nastala panika zaradi možnosti, da v izjavah potrdi tisto, kar smo slišali od prič. Torej, panika pred potencialnim razširjenjem preiskave v smeri, ki jo lahko imenujemo “primarni naročniki umora Bjelašnice”, je prisilila sarajevske liberale k skoku v temne globine informbirojevskega delovanja.

Liberale, očitno je to zdaj jasno vsem, NI. Ampak hinavci SO. Ker, če bi Našisti iz sarajevskega FGR bazena resnično razmišljali o dobrobiti Bojana Bošnjaka in njegove družine, predsednica stranke ne bi izsilila, da Bošnjak podpiše tisto, kar so vsaj trije predhodniki zavrnili, očitno se zavedajoč posledic. Torej, Forto, Ćudić in ostala vrh Našizma v naši državi s notranjim dopisom medijem poskušajo zmanjšati pritisk javnosti v tem primeru, da se klopko ne bi odvila do konca.

V paniki so velike oči, zato so se Našistom toliko odprle, da so nekje zagledali “domnevo nedolžnosti”, ki je nikoli do zdaj niso videli, ko so bili aretirani in preganjani njihovi politični rivali.

Toda o načelih te stranke ni vredno zapravljati časa ali prostora, ker Naša stranka že dolgo ni stranka načel. To je, na žalost, politični projekt, ki operativno deluje kot skupina oportunistov, katerih edini cilj je oblast, ne glede na ceno ali sredstva, s katerimi pridejo do nje.

Prav zaradi tega pristopa je Naša stranka iz liberalnega evropskega gibanja, kot so se nekoč predstavljali, postala vzoren primer politične manipulacije in dvoličnosti. Njihova interpretacija svobode in pravic se zdaj zmanjšuje na njihovo pravico, da manipulirajo z javnimi narativi, nadzorujejo medije in izvajajo pritiske na pravosodne institucije, ko jim to ustreza.
Na primeru ministra Bošnjaka je razgaljena ne le njihova politična hinavščina, ampak tudi popolna odsotnost odgovornosti do lastnih članov. Forto in Ćudić, kot vodilna moža stranke, sta raje žrtvovala Bošnjaka, kot da bi prevzela odgovornost za odločitve, ki so bile sprejete pod njunim pritiskom.

Naša stranka v tem trenutku ni več niti politična niti moralno vzdržna možnost za državljane Bosne in Hercegovine. Njihov liberalizem je ostal le floskula za kampanje, medtem ko je njihova dejanska politika postala sinonim za vse tisto, proti čemur so se domnevno borili.
Konec te zgodbe pa šele prihaja. Kajti ko se enkrat klopka začne odmotavati, jo je težko ustaviti.
In ne bodo je ustavili ne tisti Našisti, ki bi medijem suflirali, še posebej pa ne tisti, ki se kot proti temu borijo, trdno držijoč stolov, ki jim jih je takšna Naša stranka dala.

In eni in drugi se zavedajo, da čas neusmiljeno teče, s tem pa tudi njihova vladavina. Kajti, kot sem zapisal na začetku, od 15. novembra nič več ne bo isto. Samomorilski politični poskus discipliniranja medijev po komunističnih doktrinah je najbolje ponazoril Našizem kot propagandni liberalizem.

In kdor preživi Našizem, mu tudi pekel ne bo težak, kajne!? Ali pa bo?